Predavatelj na Harvardu Klemen Jaklič: Kdor nepošteno sodi šefu opozicije, ne more voditi sodstva

Medtem ko predsednik SDS Janez Janša na Dobu prestaja dvoletno zaporno kazen zaradi sprejemanja obljube nagrade pri nakupu osemkolesnikov patria, sodbo obravnava vrhovno sodišče, ki mora odločiti o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti.

O Janševi zahtevi bi morali odločiti še pred volitvami Klemen Jaklič, dvojni doktor pravnih znanosti ter predavatelj prava in etike na univerzi Harvard v ZDA, pojasnjuje, da zadeva čaka na to, da bo sodnica poročevalka spis z Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti predala vodji kazenskega oddelka, ki bo razpisal sejo senata vrhovnega sodišča, na kateri bi morali najprej odločiti o prekinitvi izvršitve sodbe.

"V taki zadevi, ko gre za vprašanje legitimnosti volitev, bi morali odločati še pred volitvami, še posebej ker za takšno ali drugačno odločitev o prekinitvi zadošča nekaj ur. Bistvena očitana kršitev se namreč nanaša le na ključni del obtožnega predloga in izrek sodbe. Vsakršno zavlačevanje tu pomeni novo grobo kršitev pravice do učinkovitega varstva pravic. To izhaja tudi iz odločbe ustavnega sodišča," je prepričan.

Predsednik sodišča in sodnica poročevalka zavlačevala s sklicem senata Jaklič meni, da obstaja možnost, da bo Janša na svobodi še pred volitvami, da bi o tem odločili, pa mora biti najprej sklicana seja senata. Do zdaj sta namreč po njegovih besedah predsednik sodišča in sodnica poročevalka s tem več kot očitno zavlačevala.

"Zdaj pa smo prišli do točke, na kateri se bodo razmere, kot se bojim, resno zaostrile. In sicer zaradi vtisa javnosti, da se zavlačuje zato, da bi Janšo zadrževali v zaporu vsaj do konca volitev, in zato, da bi poročevalka predala spis takrat, ko bi bila lahko sestava senata takšna, da bi odločila v škodo Janše," je zatrdil.

Pravno primer zoper Janšo ne obstaja in nikoli ni obstajal Opozarja, da se vse bolj potrjuje, da je samo vprašanje časa, kdaj bo sodba zoper Janšo padla, s čimer se, kot pravi, strinja vse več vodilnih domačih in vrhunskih tujih pravnikov. Pojasnjuje namreč, da pravno primer zoper Janšo ne obstaja in nikoli ni obstajal, med drugim zato, ker obtožni predlog ni bil spisan na način, ki bi dovolj konkretiziral, kako je bila obljuba nagrade sprejeta in dana.

Ta pomanjkljivost v obtožnem predlogu se je po njegovem mnenju pojavila zato, ker ni niti najmanjšega indica, kako konkretno naj bi bila obljuba dana oziroma sprejeta, česar pa sodišče v svojem izreku in obrazložitvi ne more nadomestiti.

"Tožilec je tisti, ki toži, sicer gre, kot je zapisal ustavni sodnik Mitja Deisinger, za kršitev ustave, saj sodišče prevzame vlogo tožilca. Že na začetku mora biti konkretizacija samega kaznivega dejanja sprejema obljube zadostna. Če tega ni, ni mogoče nikogar preganjati, kaj šele mu soditi. Če pa se kljub pomanjkanju konkretnih dokazov vseeno preganja in sodi, gre za politični proces," je poudaril.

Kakšne bodo posledice zadeve Patria za sodstvo? Če bo Janša vztrajal, da se na ustavnem in evropskem sodišču razčisti vse vidike primera Patria, potem bodo po njegovem mnenju posledice za slovensko pravosodje izredno hude, saj "tisti, ki sodi opozicijskemu prvaku na način, ki je v demokraciji spoznan za nepošteno sojenje, ne more voditi sodstva, prav tako ni primeren za sodnika ali tožilca".

"Ob takšnem epilogu zadeve bi tudi pravosodje kot celota izgubilo še tistega malo zaupanja, ki ga še ima. V tem primeru se bojim, da ljudi, v imenu katerih naj bi ti organi delovali, ne bo več mogoče ustaviti v njihovih zahtevah, da se izvede temeljita reforma pravosodja, vključno z neke vrste demokratično obliko lustracije oziroma sita," je sklenil.