Četrtek, 25. 4. 2019, 21.01
4 leta, 12 mesecev
Na urgenci z okuženima z ošpicami: pošto je dobila po štirih dneh #argument #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,50
67
Četrtega maja, ko bosta minila dva tedna od preplaha zaradi bolnika z ošpicami v največji slovenski bolnišnici, bo jasno, ali je Slovenija tik pred epidemijo te nalezljive bolezni. Zaradi nizke precepljenosti Slovencev bi do takrat za ošpicami lahko zbolelo še do 20 oseb. Skupaj z okuženim je bilo namreč istočasno na urgenci še dvesto drugih. Po pošti so prejeli obvestilo o mogoči okužbi in o tem, da se morajo za preprečitev bolezni cepiti v 72 urah, a Maruša Penzeš, gostja v oddaji Argument, se čudi izbiri načina obveščanja, saj je to obvestilo po pošti prejela štiri dni po stiku z okužbo.
Zadnjo epidemijo ošpic smo imeli v Sloveniji leta 1995. V Srbiji je bilo samo lani 19 smrtnih primerov, v Evropski uniji pa samo v prvem polletju 31, so poročali v oddaji Argument na Planetu.
Čeprav se bolezen začne nedolžno, podobno močnejšemu prehladu, z vročino, kašljem, utrujenostjo in vnetimi očmi, so ošpice smrtonosne.
Pri ošpicah se pojavijo zapleti pri nekje od 20 do 30 odstotkov okuženih. Največkrat gre za vnetje srednjega ušesa, lahko se razvije pljučnica, zelo redko pa celo vnetje osrednjega živčevja. Vzrok za smrt je največkrat ravno pljučnica.
Obvestilo o možnosti okužbe so obiskovalci urgence prejeli po navadni pošti
Med bolniki, ki je bila z enim od okuženih moških na ljubljanski urgenci v stiku v nedeljo zvečer, je bila tudi Maruša Penzeš. Od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je, tako kot približno dvesto drugih, po pošti prejela obvestilo o okužbi z navodili. V obvestilu je bilo med drugim zapisano, naj oseba, ki ošpic še ni prebolela ali bila cepljena z dvema odmerkoma, čim prej pride na cepljenje.
Penzeševa meni, da je enkrat najverjetneje bila cepljena, glede na to, da otroške knjižice, ki so jo imeli ljudje, rojeni pred letom 1980, ni našla, pa ne ve, ali je prejela tudi drugi odmerek cepiva.
Rojena je leta 1972, zato ne more biti prepričana o tem, ali je prejela dva odmerka cepiva. Dva so namreč prejeli tisti, rojeni od leta 1979.
Obvestilo je Maruša Penzeš prejela šele četrti dan po stiku z okužbo, v njem pa je zapisano, da mora cepivo prejeti najkasneje 72 ur po okužbi, saj po tem roku morda ne bo več preprečilo bolezni.
Ko je prejela obvestilo po pošti, je poklicala na NIJZ in dobila informacijo, da najverjetneje ni prejela dveh odmerkov. Prav tako dveh odmerkov ni prejel njen mož, ki je bil na urgenci v istem času, zato se bosta v petek zjutraj oba zglasila na cepljenju.
Čeprav bi se morala cepiti v 72 urah od okužbe, je obvestilo prejela šele četrti dan
Obvestilo je sicer prejela šele četrti dan po stiku z okužbo, v njem pa je zapisano, da mora cepivo prejeti najkasneje 72 ur po okužbi, saj po tem roku morda ne bo več preprečilo bolezni.
"Roka 72 ur nismo zamudili po lastni krivdi, čeprav se je napetost pri nas stopnjevala od trenutka, ko je informacija o okužbi prišla v javnost. Čudi me, da smo obvestilo prejeli po pošti, glede na to, da se vsak, ki pride na urgenco, vpiše v register in hkrati navede tudi kontaktno telefonsko številko. Iz tega razloga bi pričakovala, da bodo uporabili malo bolj sodoben način obveščanja, ki bi bil učinkovitejši in hitrejši," je povedala Penzeševa.
V oddaji Argument so se soočili zagovorniki in nasprotniki cepljenja
V oddaji Argument je temo komentirala tudi Marta Grgič Vitek z NIJZ, gostje pa so bili še upokojena pediatrinja in velika zagovornica cepljenja Jasna Čuk Rupnik, Norma Korošec iz gibanja Glas za otroke in družine, ki trdi, da so cepiva nevarna, ter tekaški trener Urban Praprotnik, ki je bil nekoč zagovornik proste izbire staršev o cepljenju, kasneje pa mnenje spremenil.
Pogovarjali so se o naslednjih temah:
1. Kako močni so pri nas nasprotniki cepljenja? Številni slovenski starši se poglabljajo v stranske učinke, ki jih zadnje študije zanikajo. So cepiva varovalka ali grožnja?
2. Je čas, da država zaostri zakon? Tudi pri nas je bil na mizi predlog po vzoru Italije, da necepljen otrok ne bi mogel več v javni vrtec, a prejšnja, Cerarjeva vlada tik pred volitvami tega predloga ni izglasovala. Kaj pa nova vlada?
3. Kako resno Sloveniji grozijo ošpice? Precepljenost je nizka, najnižja je prav v naših največjih mestih.
Argument je v oddaji gostil Jasno Čuk Rupnik, Urbana Praprotnika in Normo Korošec.
67