Torek, 23. 4. 2019, 17.13
5 let, 7 mesecev
Na urgenci bolnik z ošpicami: potencialno je okuženih več sto ljudi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,63
7
Med vikendom so v dežurnih ambulantah ZD Ljubljana, ki so ob dela prostih dneh v prostorih urgence, po navedbah UKC Ljubljana obravnavali dva bolnika z ošpicami. Pri obiskovalcih, ki so se takrat zadrževali v čakalnici, obstaja možnost, da so se okužili z virusom ošpic, če jih še niso preboleli ali niso bili dvakrat cepljeni, opozarjajo na NIJZ.
Služba nujne medicinske pomoči in urgenca Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) sta Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že posredovali sezname čakajočih bolnikov, ki bodo o možnosti okužbe in ukrepih obveščeni pisno na domači naslov.
V času obiska bolnikov z ošpicami, ki sta se po neuradnih informacijah STA nedavno mudila v Rusiji in Nemčiji, se je v čakalnici nahajalo tudi več sto čakajočih na obravnavo v kliničnem centru in njihovih svojcev, so sporočili iz ljubljanskega UKC. Na NIJZ pa so poročali o okoli 200 bolnikih, ki bi lahko bili potencialno okuženi. Hkrati pa so za STA pojasnili, da so že izločili vse, ki so bili rojeni pred letom 1960 in je verjetno, da so bolezen že preboleli.
Težava, da vsi čakajo v enotni čakalnici
V UKC Ljubljana so ob tem ponovno opozorili, da je obremenitev prostorov urgence zaradi prenosa sobotne dežurne službe Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana in dežurnih ambulant z Metelkove ulice v klinični center prevelika. Prostori ljubljanske urgence pa so trenutno še bolj obremenjeni zaradi prenove urgentnega kirurškega bloka. Vsi bolniki in obiskovalci morajo zato čakati v enotni čakalnici.
Zadnja epidemija v Sloveniji med letoma 1994 in 1995
V zadnjem obdobju se je po svetu zelo povečala obolelost z ošpicami. Pri nas letno obravnavajo le nekaj primerov, precepljenost pa je na visoki ravni. "Glede na razmeroma visoko precepljenost je večje širjenje ošpic v Sloveniji za zdaj malo verjetno," je prepričana epidemiloginja Marta Grgič Vitek.
Na sploh se je število primerov ošpic po svetu v začetku letošnjega leta s primerljivim obdobjem lani povečalo za petkrat (z nekaj več kot 28 tisoč primerov na 112 tisoč primerov).
V Sloveniji so bile ošpice vrsto let najpogostejša bolezen, po letu 1968, ko so uvedli obvezno cepljenje proti tej bolezni, pa je število obolenj začelo upadati.
Zadnjo epidemijo smo imeli v Sloveniji med letoma 1994 in 1995, v zadnjih letih pa odkrijemo le nekaj primerov na leto.
Minuli teden so o ošpicah poročali tudi na Planetu:
Kako prepoznamo bolezen?
Virus se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami, ob kašljanju in kihanju ter posredno prek kljuk in predmetov, kjer so končale kapljice okuženih.
Od okužbe do simptomov običajno preteče od 10 do 12 dni, nato pa se pojavijo visoka telesna temperatura, kašelj, vnetje očesnih veznic, zelo prepoznaven je tudi kožni izpuščaj za ušesi, od koder se nato razširi po obrazu in vratu.
Zelo pomembno je, da je oseba kužna že štiri dni pred pojavom izpuščaja. Zapleti pri obolenju se pojavijo pri vsakem tretjem otroku, in sicer vnetje srednjega ušesa, pljučnica. Eden na tisoč zbolelih lahko dobi vnetje možganov ali celo umre.
Država ob evropskem tednu cepljenja poziva k preventivi. Slovenci smo med najbolj ogroženimi zaradi klopnega meningoencefalitisa. Ošpice so še naprej na zastrašujočem pohodu po Evropi. Po drugi strani so cepiva proti klopom draga, številni starši pa še naprej nasprotujejo obveznemu cepljenju. Soočili bomo državo, zagovornike in nasprotnike cepljenja.
7