Pravna kopja bi se lahko spet lomila na Jankoviću

Državni zbor poskuša s ta teden sprejeto avtentično razlago dveh členov zakona o kazenskem postopku povoziti marca letos sprejeto razlago ustavnega sodišča, na podlagi katere je sodišče odredilo izločitev in uničenje prisluhov Zoranu Jankoviću v zadevi farmacevtka.

Preobrat, a le za en primer

Izločitev dokazov po preteku dveh let se je na območju ljubljanske krajevne pristojnosti zgodila le v primeru Zorana Jankovića, pravijo na tožilstvu, kjer menijo, da sprejem avtentične razlage dokazuje, da niso zamudili roka. Sodišče je menilo drugače in pravnomočno odredilo izločitev ter uničenje prisluhov. Foto: STA , Spomnimo, za kaj gre. Četrti odstavek 153. člena in drugi odstavek 154. člena zakona o kazenskem postopku določata, da mora tožilstvo v dveh letih po izvajanju prikritih ukrepov (na primer prisluškovanja osumljencu) vložiti zahtevo za preiskavo oziroma obtožnico. V zakonu ni jasno zapisano, ali je ta rok prekluziven (nepodaljšljiv) ali zgolj instrukcijski, kar pomeni nezavezujoč. Po navedbah tožilstva je praviloma veljalo, da je dveletni rok zgolj instrukcijski.

Ustavno sodišče pa je marca letos v odločbi določilo, da je dveletni zakonski rok prekluziven, zavezujoč. To je izkoristil Jankovićev odvetnik Janez Koščak. Zoper Jankovića namreč teče več zadev, v katerih so bili dokazi pridobljeni tudi s prisluškovanjem. V eni od zadev, tako imenovani zadevi farmacevtka, je tožilka Blanka Žgajnar zahtevo za preiskavo vložila aprila letos, čeprav se je dveletni rok iztekel že oktobra lani. Koščak je po vloženi zahtevi predlagal izločitev dokazov: julija je predlog potrdilo okrožno, septembra še višje sodišče, dokazi so bili po besedah odvetnika hitro zatem uničeni. V začetku tega meseca je sodišče zahtevo tožilstva zavrnilo, saj dokazno gradivo brez prisluhov ni bilo več dovolj trdno. 

Preberite še:

Zadeva farmacevtka, še en tožilski zdrs na poti v pozabo?

Tožilka Žgajnarjeva pojasnjuje časovnico pregona Jankovića

Janković kot lakmusov papir za manever poslancev?

Janković je bil, kot so nam sporočili s specializiranega tožilstva, do danes edini primer na ljubljanskih sodiščih, v katerem so sodniki rok določili kot zavezujoč. Julijska objava odločitve sodišča, da se prisluhi izločijo, je sprožila veliko polemik v javnosti in politiki. Že takrat je opozicijska NSi predlagala sprejem avtentične razlage zakona, v skladu s katero zakonski rok postane instrukcijski, torej nezavezujoč. Poslanci so ta teden z 42 glasovi za in petimi proti predlog potrdili. 

Na tožilstvu so prepričani, da je to znak, da tožilka Žgajnerjeva v zadevi farmacevtka ni zamudila roka oziroma - kot je razumeti njihovo stališče - da je sodišče storilo napako. A medtem ko je ta primer pravnomočen in končan, dokazi pa uničeni, so oči pravnikov uprte v še odprte zadeve. Prav mogoče je, da bo prvi primer, kjer bo nova ureditev uporabljena v praksi, še ena zadeva, v kateri je osumljen Janković. 

Policisti naj bi med prisluškovanjem Jankoviću leta 2014 zaznali tudi sum jemanja podkupnin. Župan naj bi od nekdanjega direktorja KPL Ranka Mimovića prejemal podkupnino za vsak posel, ki ga je občina gradbincu plačala vnaprej. Na tožilstvu pravijo, da v tej zadevi še niso sprejeli odločitve o vložitvi zahteve za preiskavo. Čakali so prav sprejetje avtentične razlage, tako da je mogoče, da bo v kratkem v tej zadevi vložena zahteva za preiskavo. Jankovićev odvetnik Koščak pravi, da bo v tem primeru enako kot v zadevi farmacevtka takoj predlagal izločitev dokazov. Če se bo tožilstvo oprlo na avtentično razlago, bo, kot pravi, sodišču nedvomno predlagal ustavno presojo avtentične razlage, kar bi pomenilo, da bi ustavni sodniki odločali, ali je ta skladna z ustavo. Po njegovem mnenju presoje ne bo prestala.

Kmalu na mizah ustavnih sodnikov

Foto: Bor Slana Da je relativno veliko možnosti, da bo avtentična razlaga kmalu predmet ustavne presoje, meni tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat, ki ob tem sicer opozarja, da vsebine primera ne pozna oziroma je z njo seznanjen le iz medijev. 

Sodniki bodo razlago, ko bodo z njo uradno seznanjeni, po njegovem mnenju teoretično gledano morali upoštevati. "Menim, da ima avtentična razlaga naravo zakona, kar pomeni, da je sodniki ne morejo spregledati. Lahko pa v skladu s 161. členom ustave prekinejo sodni postopek in zahtevajo oceno ustavnosti," pravi. Tako kot Koščak pa se tudi on nagiba k mnenju, da razlaga presoje na ustavnem sodišču ne bi prestala.

Razlaga DZ je namreč diametralno nasprotna razlagi ustavnega sodišča, sprejeti marca letos. "Prvo vprašanje je, ali je to res avtentična razlaga ali prikrita sprememba zakona. Drugo pa, ali je ta sprejeta razlaga državnega zbora skladna z ustavo. Sam mislim, da gre za prikrito spremembo zakona, saj je izvršilna veja oblasti sprejela odločitev, nasprotno tisti, ki jo je pred pol leta ustavno sodišče," pravi.

Ustavno sodišče lahko razlago potrdi, razveljavi ali ugotovi njeno neskladje z ustavo. Če bi razveljavilo razlago, se določbe zakona ne bi smele uporabljati v postopkih, v katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.

"Imamo resen problem"

Pirnat in Koščak sta prepričana, da gre pri sprejetju razlage za (še en) poseg zakonodajne in izvršilne veje oblasti v sodno. "Na vsak način imamo resen problem, če DZ daje razlago, ki je izrecno nasprotna razlagi ustavnega sodišča. To je po besedah Pirnata "hudo nezaslišano". DZ je, omenimo, ta teden začel postopek spremembe ustave glede financiranja osnovnega šolstva, kar je naletelo na kritike v pravnih krogih. "Zdaj je postalo kar praksa, da spreminjajo ustavo, da bi zaobšli odločbe ustavnega sodišča," je Pirnat kritičen do politike. 

"Politika v drugi minuti podaljška spreminja pravila igre," o sprejeti avtentični razlagi meni Jankovićev odvetnik Janez Koščak in dodaja, da je ustavno sodišče določbe že raztolmačilo marca letos. Foto: STA ,

Podobnega mnenja je tudi Jankovićev odvetnik Koščak. "Avtentična razlaga je po mojem mnenju dobrodošla in pomembna v trenutku, ko se sodni veji poraja vprašanje, kaj je zakonodajalec mislil. Podana mora biti, preden je v neki zadevi, kjer se to vprašanje pojavi, sprejeta odločitev sodišča. V tem primeru pa je ustavno sodišče svoje povedalo, okrožno in višje sodišče v Ljubljani sta mu sledila, zakonodajalec pa zdaj post festum popravlja domnevne napake v zakonu in podaja nasprotno razlago," pravi.

Koščak upa, da se sodstvo ne bo uklonilo. "Računam, da bodo sodišča spoštovala ustavo, ki pravi, da imamo tri ločene veje oblasti, in odločbo ustavnega sodišča."

Klemenčičev drugi poskus

Po mnenju Koščaka bi bila edina prava pot, če politika meni, da je zakon slabo spisan, njegova sprememba. "Zdaj politika v drugi minuti podaljška spreminja pravila igre. Če zakonodajalec meni, da je zakon slabo napisan, naj ga spremeni, ne pa da poskuša za nazaj popravljati stvari, o katerih se je sodna veja že izrekla," meni.

Da bodo morda spreminjali zakonodajo, je pred meseci, ko je v javnosti odmevala zadeva farmacevtka, napovedal pravosodni minister Goran Klemenčič. Ministrstvo je spremembo neuspešno že poskušalo doseči v okviru novele zakona o kazenskem postopku, ki pa po vetu državnega sveta ni dobila zadostne poslanske podpore. Zdaj Klemenčič poskuša znova - nov predlog novele je poslal poslanskim skupinam, ki naj bi vložili novelo. Ali bo tokrat zakon dobil koalicijsko podporo, za zdaj ni znano.

Zdaj se jim zdi avtentična razlaga najboljša rešitev. Glede na različne odločitve sodišč namreč po njihovem mnenju obstaja tveganje uporabe dotičnih določb zakona o kazenskem postopku v nasprotju z njihovim pomenom in namenom, zato je, citiramo, "avtentična razlaga, ki vsebine določb ne spreminja, najustreznejši in nenazadnje v našem pravnem redu predviden odziv zakonodajalca".