Petek, 29. 9. 2017, 15.57
7 let, 1 mesec
Zadeva farmacevtka
Tožilka Žgajnarjeva pojasnjuje časovnico pregona Jankovića
Specializirano tožilstvo se še naprej brani očitkov o neaktivnosti v zadevi farmacevtka, v kateri je tožilka Blanka Žgajnar zamudila dveletni rok za vložitev zahteve o preiskavi. "Podatki, ki krožijo po medijih, niso točni," pravijo.
Višje sodišče je v odločitvi, s katero je potrdilo, da se zaradi zamude tožilke Blanke Žgajnar izločijo prisluhi Zoranu Jankoviću v zadevi farmacevtka, med drugim navedlo, da je sodišče tožilko 17 mesecev pred iztekom roka opozorilo na iztek roka.
V tej zadevi organi pregona ljubljanskemu županu očitajo, da je od uslužbenke Lekarne Ljubljana v zameno za ureditev zaposlitve za nedoločen čas zahteval spolne usluge. Glavni dokaz so bili prisluhi, policisti so Jankoviću namreč prisluškovali pol leta v letu 2014. Tožilka bi morala po zakonu v dveh letih (natančneje do lanskega oktobra) vložiti zahtevo za preiskavo ali obtožnico, a tega ni storila. Dokazi zato zdaj potujejo v uničenje.
Več v članku Zadeva farmacevtka, še en tožilski zdrs na poti v pozabo?.
Žgajnarjeva je bila pol leta prepozna
Decembra 2015 so tudi v zvezi z zadevo farmacevtka na ljubljanski občini potekale hišne preiskave. Nekaj pomembnih datumov v zadevi farmacevtka:
18. aprila-18. oktobra 2014: policijsko prisluškovanje
15. september 2016: policija pošlje ovadbo na tožilstvo
18. oktober 2016: skrajni rok za začetek kazenskega pregona
10. april 2017: tožilka vloži zahtevo za sodno preiskavo
25. maj 2017: predlog Jankovićevega odvetnika za izločitev dokazov
19. junij 2017: sklep preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov
Pol leta odgovarjala sodnici
Žgajnarjeva zanika očitek, da od leta 2014 do lanskega oktobra ni aktivno delovala v zadevi. Policisti so Jankoviću nehali prisluškovati oktobra 2014. Tožilka potrjuje, da je maja 2015, torej 17 mesecev pred iztekom zakonskega roka, dobila poziv sodišča, da se opredeli, ali bo začela pregon.
Pol leta kasneje, novembra istega leta, je preiskovalni sodnici odgovorila, da je zadeva še vedno v fazi predkazenskega postopka. Mesec pred tem je Žgajnarjeva na sodišče vložila predlog, da se opravijo hišne preiskave. Te so nato, kot je znano, potekale decembra istega leta.
Žgajnarjeva je zahtevo za preiskavo vložila aprila letos, takrat pa se je zapletlo. Zaradi zamude je sodišče zdaj izločilo prisluhe iz leta 2014, ki so vsaj v zadevi farmacevtka ključni dokaz.
Je bilo krivo združevanje zadev?
Razlog za enoletni razmik med končanjem prisluškovanja in zahtevo za hišno preiskavo je verjetno v tem, da tožilstvo Jankovića preiskuje v več zadevah hkrati. Decembra 2015 so kriminalisti pri njem iskali tudi dokumentacijo v zvezi s sumi nepravilnosti pri podeljevanju občinske koncesije za izvedbo kanalizacije na Rakovi jelši in s tem povezanimi sumi podkupovanja.
Ali je bil pregon v zadevi optimalno organiziran, bi lahko pokazal nadzor v tej zadevi, ki pa, kot smo poročali včeraj, po mnenju vrhovnega tožilca Draga Škete ni potreben.
Ključno stališče ustavnega sodišča
Žgajnarjeva pravi še, da je februarja letos - kar je po stališču preiskovalne sodnice že po izteku roka - v zadevi farmacevtka zahtevala predlog za pridobitev bančnih podatkov, ki mu je sodišče sledilo. Marca je izdalo odredbo, da se pridobijo podatki.
Tudi to po mnenju tožilstva dokazuje, da je dveletni rok, zapisan v zakonu, do zdaj veljal le za instrukcijskega, torej neobvezujočega.
A ključno je, da je bilo v vmesnem času, marca letos, sprejeto stališče ustavnega sodišča, na katero se je v obrazložitvi sklepa o uničenju dokazov oprla Kocjančičeva.
8