Islandija je že šesto leto zapored v svetovnem vrhu po indeksu enakosti med spoloma, a kot je v Ljubljani nedavno opozorila Thorunn Sveinbjarnadottir, je prvo mesto lahko tudi ovira.
V ponedeljek je bila v Ljubljani mednarodna konferenca v okviru projekta Meta Dekleta z naslovom: Kaj nas lahko nauči Islandija, na kateri so gostje pod vodstvom povezovalke Nataše Briški primerjale enakopravnost med spoloma in položaj žensk v politiki v Sloveniji in na Islandiji.
Svetovni gospodarski forum z indeksom o enakosti spolov meri vrzel med spoloma v 142 državah po svetu. Indeks vključuje podatke o udeleženosti žensk na trgu dela, razmerju med plačami za enako delo, o zastopanosti žensk na najvišjih poklicnih in političnih položajih, pričakovani dočakani starosti in druge kazalnike spolne enakopravnosti. Slovenija se je letos uvrstila na 23. mesto, tik za državami, kot so ZDA, Ekvador in Bolgarija, kar pomeni, da je prostora za izboljšave še kar nekaj.
Tudi prvo mesto ne prinaša zagotovljenih pravic
A kot je na mednarodni konferenci opozorila Thorunn Sveinbjarnadottir, izvršna direktorica Socialdemokratskega zavezništva Islandije, je prvo mesto v enakopravnosti na svetu lahko tudi ovira. "Na Islandiji ženskam govorijo, da je revolucije konec, da smo že dosegle vse, kar smo lahko, a to ni res, gre zgolj za nadzor debate. Pravice, za katere smo si prizadevali sto let, namreč lahko izgubimo že z enimi volitvami."
Ko si na vrhu šest let zapored, je po njenih besedah "lahko biti pameten", a indeksi po njenih besedah bolj kot to, kako je v Islandiji vse dobro, več povedo o tem, kako je drugje slabše. Pridobljene pravice je namreč mogoče izgubiti že z enim samim podpisom, zato je vedno treba biti pozoren na morebitne grožnje in poskuse, da bi odvzeli že pridobljene pravice.
Evropski parlament se še vedno ukvarja s splavom
Da težnje po odvzemu že pridobljenih pravic vedno obstajajo, priča tudi primer Evropskega parlamenta in njegove komisije za enakopravnost spolov, katere članica je bila v prejšnjem mandatu Mojca Kleva Kekuš. "Ko sem bila v komisiji, smo se pogovarjali o splavu, o stvareh, za katere se mi je zdelo, da smo jih uredili že pred sto leti. Britanski evroskeptik je celo pred vsemi nami rekel, da ženske sploh ne bi smele imeti volilne pravice. Nismo se mogli uskladiti niti o tem, koliko časa naj bi trajal porodniški dopust, kaj šele da bi se pogovarjali o porokah istospolnih."
Prav zato se Mojca Kleva Kekuš boji, da je v EU vedno več političark, ki ne čutijo, da se je še vedno treba bojevati za te pravice, kar nakazuje tudi dejstvo, da je bilo v novem mandatu komisijo zelo težko sestaviti, saj se ta številnim ne zdi dovolj pomembna.
Evropa je dvoje volitev stran od fašizma
Thorunn Sveinbjarnadottir zato opozarja na ugotovitev številnih, da smo po vsej Evropi le dvoje volitev stran od ponovnega vzpona fašizma, o čemer sicer nočemo razmišljati, a dejstvo je, da globoka gospodarska kriza močno vpliva na politiko in močno spodbuja razrast ksenofobije in fašizma, kar pa je vedno slaba novica za ženske, saj so one tiste, ki padejo v kategorijo "drugih", njihova vloga pa je posledično zreducirana na rojevanje in skrb za otroke.
Porodniški dopust je pomemben dejavnik pri izenačevanju pravic na trgu dela
Primer vpliva gospodarske krize na enakopravnost med spoloma na Islandiji pomeni obvezni očetovski dopust. Ta je v Sloveniji ob predlogu naletel na hud odpor, na Islandiji pa je uzakonjen. Porodniški dopust traja skupno devet mesecev, tri mesece mora izkoristiti mati, tri oče, za zadnje tri pa se lahko starši odločijo sami. S tem so uravnali razmere na trgu dela, a v obdobju gospodarske krize se je vedno manj moških odločalo za koriščenje dopusta, saj niso bili pripravljeni sprejeti znižanja dohodkov, medtem ko ženske to naredijo brez pomisleka.
Pravica do porodniškega dopusta je še posebej problematična za ženske v politiki, zato je političark z majhnimi otroki zelo malo. Kot je povedala Mojca Kleva Kekuš, ki je rodila pet mesecev pred iztekom svojega mandata v Evropskem parlamentu, je potrebovala pisno potrdilo svojega zdravnika, da mora biti vsaj šest tednov iz zdravstvenih razlogov odsotna z dela, sicer bi morala svoj mandat zaradi daljše odsotnosti vrniti.
Evropski in slovenski parlament ne predvidevata možnosti noseče poslanke
Kleva Kekuš se je zato v službo vrnila le dva meseca po porodu, podobno pa se je nedavno slovenska poslanka v izogib izgubi mandata na delo vrnila le tri mesece po porodu. Mojca Kleva Kekuš se je zato odločila, da Evropskemu parlamentu poda predlog, da v debeli priročnik o delu v Evropskem parlamentu vključi tudi nekaj strani o tem, kako ravnati v primeru nosečnosti.
4
