SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Poslanci SDS, SMC in NSi menijo, da mora Tomaž Vesel odstopiti

10

termometer

Tomaž Vesel
KPK soglasja za četrt milijona dolarjev letnega zaslužka na Fifi, ki naj bi ga podala Tomažu Veselu, v svojem arhivu nima. Dokumentacije prav tako še vedno ni razkril niti Vesel sam, čeprav je zatrdil, da je to pripravljen storiti. Foto: STA

Poslanci SDS, SMC in NSI so vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno gospodarstvo glede zakonitosti delovanja računskega sodišča z vidika integritete in avtonomije njegovih članov. Odboru predlagajo, da predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela pozove k odstopu. 

Tomaž Vesel Novice Tomaž Vesel še vedno ni razkril soglasja KPK za delo na Fifi

Poslanci so zapisali, da so se v javnosti v zadnjih tednih pojavile informacije v zvezi z računskim sodiščem, ki nazorno "nakazujejo na to, da predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel opravlja dejavnost, ki je s funkcijo predsednika nezdružljiva, ter na to, da je brez utemeljenega razloga posegel v skoraj dokončan revizijski postopek s tem, da je odvzel pooblastilo prvemu namestniku predsednika računskega sodišča Jorgu Kristjanu Petroviču in ga prenesel na drugo namestnico Mojco Planinšek, ki v postopku revizije, vse do zaključka, sploh ni sodelovala".

Dodali so, da je odbor, ki mu sicer predseduje Branko Grims, pristojen za obravnavo problematike, ki se nanaša na javno upravo ter organiziranost in delovanje javnega sektorja. "Uslužbenci, predvsem pa funkcionarji računskega sodišča so dolžni spoštovati določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v delu, ki se nanaša na poklicne funkcionarje in ustavno načelo zakonitosti, da morajo njegovi funkcionarji delovati zakonito, v skladu z Ustavo RS, zakoni in podzakonskimi predpisi. Računsko sodišče RS je pri svojem odločanju avtonomno, ni pa avtonomno pri spoštovanju načela zakonitosti, ki zavezuje vse uslužbence in funkcionarje v javnem sektorju," piše.

Predlagajo, da Vesel odstopi kot predsednik računskega sodišča

Poslanci odboru predlagajo, da sprejme dva sklepa:

- Odbor naj Tomažu Veselu predlaga, da zaradi ugotovljene dalj časa trajajoče nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo v organizaciji FIFA, odstopi s položaja predsednika računskega sodišča.

- Odbor naj Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) predlaga, da glede Veselovega odvzema pooblastil Jorgu K. Petroviču, uvede postopek na podlagi 13. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Celotno zahtevo, ki so jo vložili poslanci SDS, SMC in NSi si lahko ogledate tukaj.

Pod zahtevo za sklic nujne seje odbora so se podpisali poslanci SDS (Branko Grims, Anja Bah ŽibertElena Zavadlav UšajJanez MoškričSuzana Lep Šimenko), SMC (Dušan Verbič) in NSi (Blaž Pavlin in Andrej Černigoj).

KPK soglasja nima, Vesel ga še ni razkril
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel sodeluje od leta 2016 za okoli 250 tisoč dolarjev letno tudi z Mednarodno nogometno zvezo (Fifa), kjer je predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost (Audit and Compliance Committee). Vesel je na dvome o nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča s funkcijo v Fifi odgovoril, da je Fifa neprofitna športna organizacija, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti. Opravljanje obeh funkcij zato po njegovih besedah zakonsko ni sporno.

Kot trdi, je pred nastopom funkcije v Fifi s tem seznanil Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki naj ne bi imela pripomb, vendar je KPK sporočila, da soglasja, ki naj bi ga podala Veselu, v svojem arhivu nima. Dokumentacije prav tako še vedno ni razkril niti Vesel sam, čeprav je zatrdil, da je to pripravljen storiti.
Peter Jančič Siol Plus Funkcionar Fife Vesel pomaga rušiti vlado Tomaž Vesel, Računsko sodišče Novice Nemci so dvomili, da Vesel deluje neodvisno od Čeferina Tomaž Vesel Novice Predsednik računskega sodišča: Četrt milijona dolarjev letno, ki jih dobim iz Fife, ni spornih

mag. Branko Grims, poslanec
Anja Bah Žibert, poslanka
mag. Elena Zavadlav Ušaj, poslanka
Janez Moškrič, poslanec
Suzana Lep Šimenko, poslanka 
mag. Dušan Verbič, poslanec
Blaž Pavlin, poslanec
Andrej Černigoj, poslanec 


Ljubljana, 12. januar 2021


DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

mag. Branko Grims, predsednik       


ZADEVA: ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA ZA NOTRANJE ZADEVE, JAVNO UPRAVO IN LOKALNO SAMOUPRAVO


Na podlagi drugega odstavka 48. člena Poslovnika DZ tretjina odbora zahteva, da se skliče nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo z obravnavo naslednje točke:


"Zakonitost delovanja Računskega sodišča Republike Slovenije z vidika integritete in avtonomije članov Računskega sodišča RS."


I. Obrazložitev:

V skladu z 9. točko II. razdelka Odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora (OdUNDTDZ-6) je odbor pristojen za obravnavo problematike, ki se nanaša na javno upravo ter organiziranost in delovanje javnega sektorja. Uslužbenci, predvsem pa funkcionarji Računskega sodišča RS, so dolžni spoštovati določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v delu, ki se nanaša na poklicne funkcionarje in ustavno načelo zakonitosti, da morajo njegovi funkcionarji delovati zakonito, v skladu z Ustavo RS, zakoni in podzakonskimi predpisi. Računsko sodišče RS je pri svojem odločanju avtonomno, ni pa avtonomno pri spoštovanju načela zakonitosti, ki zavezuje vse uslužbence in funkcionarje v javnem sektorju. 

V javnosti so se v zadnjih tednih pojavile informacije v zvezi z Računskim sodiščem RS, ki nazorno nakazujejo na to, da predsednik Računskega sodišča RS, g. Tomaž Vesel, opravlja dejavnost, ki je s funkcijo predsednika nezdružljiva, ter na to, da je brez utemeljenega razloga posegel v skoraj dokončan revizijski postopek s tem, da je odvzel pooblastilo prvemu namestniku predsednika Računskega sodišča RS, mag. Jorgu Kristjanu Petroviču in ga prenesel na drugo namestnico mag. Mojco Planinšek, ki v postopku revizije, vse do zaključka, sploh ni sodelovala. 


⦁    Nezdružljivost dejavnosti s funkcijo predsednika Računskega sodišča.

Predsednik Računskega sodišča RS, g. Tomaž Vesel, je bil na to funkcijo imenovan leta 2013 za mandatno obdobje 9 let. Imenovan je bil na funkcijo poklicnega funkcionarja, kot to opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Leta 2016 je nastopil funkcijo predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost (Audit and Compliance Committee) pri Mednarodni nogometni zvezi – FIFA za opravljanje katere letno prejema 246.000 USD oziroma okoli 202.200 evrov. Ne glede na to, da je njegova funkcija po njegovih zagotovilih neprofesionalna in v okviru neprofitnega združenja FIFA, pa še vseeno predstavlja dejavnost, namenjeno pridobivanju dohodka oziroma premoženjske koristi. To izhaja tudi iz njegovih navedb, da je poravnal vse davčne obveznosti ter zneske za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje tako v Švici kot v Sloveniji ter del prihodkov namenil za potne in druge stroške. Če funkcija ne bi bila namenjena pridobivanju premoženjske koristi, bi bili prihodki namenjeni le za potne in druge stroške ter od prihodkov ne bi plačeval davkov in prispevkov. Sama okoliščina, da je FIFA registrirana kot neprofitna organizacija, ne pomeni, da so dejavnosti, ki jih posamezniki za njo opravljajo, tudi neprofitne.

Zakon o računskem sodišču v 1. odstavku 16. člena določa, da je funkcija člana računskega sodišča nezdružljiva z opravljanjem katerekoli pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije. Nezdružljivost dejavnosti za pridobivanje premoženjske koristi s funkcijo poklicnega funkcionarja, je določena v ZIntPK. 

ZIntPK v 26. členu določa nezdružljivost opravljanja funkcij in dovoljene izjeme za poklicne funkcionarje, in sicer: "Poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi." Nezdružljivost je torej določena za poklicne oziroma profesionalne dejavnosti ter tudi za druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi.

Izjeme od nezdružljivosti so navedene v 2. odstavku 26. člena ZIntPK, in sicer, da lahko poklicni funkcionar opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Predsednik Računskega sodišča RS, g. Tomaž Vesel, pri organizaciji FIFA ne opravlja športne dejavnosti (ni športnik ali trener) kot sam zatrjuje, temveč dejavnost revizorja, za katero pridobi bistveno večjo premoženjsko korist, kot znašajo stroški, in od prihodka tudi odvede davke in prispevke. V primeru dejavnosti kot dovoljene izjeme od nezdružljivosti bi moral g. Tomaž Vesel v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in predložiti sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti (2. odstavek 26. člena ZIntPK). Izjema od obveščanja je sicer športna dejavnost, na katero se g. Tomaž Vesel sklicuje, vendar njegova dejavnost v organizaciji FIFA ni športna dejavnost, temveč dejavnost nadzora in revizije. Poleg tega g. Tomaž Vesel ne izpolnjuje pogojev za opravljanje športne dejavnosti, kot je dovoljena po Zakonu o športu, saj ni registrirani igralec nogometa ali pa registrirani delavec v športu. 

Prav tako dejavnost g. Tomaža Vesela, ki je namenjena pridobivanju premoženjske koristi, ne more predstavljati izjemo po 4. odstavku 26. člena ZIntPK, ko bi KPK lahko poklicnemu funkcionarju dovolila opravljanje druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka izven teh, ki so opredeljene v 2. odstavku 26. člena ZIntPK. Pri tej izjemi pa mora KPK izdati dovoljenje, kjer določi pogoje in omejitve in s katerim dovoli opravljanje te dejavnosti. Pri tem pa KPK takšno dovoljenje tudi javno objavi. Takšno dovoljenje ni bilo izdano niti ni bilo javno objavljeno v letu 2016 in kasneje, kar je razvidno s spletne strani KPK, kjer se tovrstna dovoljenja objavljajo: https://www.kpk-rs.si/nadzor-in-preiskave-2/nezdruzljivost-funkcij-2/izdana-dovoljenja/. Predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel za takšno dovoljenje tudi ni zaprosil, saj je po njegovih navedbah samo "pred nastopom funkcije seznanil KPK, ki mu je sporočila, da ne vidi nobenega konflikta interesov in da sta funkciji združljivi", kot izhaja iz njegovih navedb.  

KPK je dne 30. 12. 2020 v posebnem sporočilu za javnost zanikala, da bi kakršnakoli uradna komunikacija s KPK ali tovrstni dokument obstajal: "Komisija v svojem dokumentarnem gradivu omenjenega mnenja ni našla, zato vsebine ne more komentirati. Po razpoložljivih informacijah je šlo pri podaji mnenja o opravljanju dodatne dejavnosti pri Mednarodni nogometni zvezi za neposredno komunikacijo med predstojnikoma obeh organov, kar lahko potrdi nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec." Obstajala naj bi torej le komunikacija med g. Tomažem Veselom in g. Borisom Štefanecem. 

Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Štefanec je povedal, da se spominja, da je KPK na Veselovo pobudo pripravila pisno stališče. Ali je bilo posredovano po pošti ali po elektronski pošti, ne more trditi, je pa dokument obstajal in tudi sam ga je podpisal, je zatrdil. Predsednik Računskega sodišča ga je sicer sprva ustno povprašal o tem, ali predsedovanje omenjeni komisiji FIFA predstavlja nasprotje interesov z opravljanjem funkcije predsednika Računskega sodišča. Štefanec mu je dejal, da na prvi pogled deluje, da to ne bi smela biti težava. Dodal pa je, da si tega ne upa zatrditi, zato sta se dogovorila, da Vesel v povezavi s tem na komisijo pošlje pisno vprašanje. Na podlagi navedenega bi morala obstajati vsaj dva dokumenta v arhivih KPK, in sicer: pisno vprašanje g. Vesela in podpisano mnenje predsednika KPK g. Štefaneca, ki ga je pripravila KPK kot državni organ, kar pomeni, da bi vsaj pisno mnenje moralo biti v arhivu KPK, če je bilo že pisno vprašanje poslano samo na e-mail g. Štefaneca. G. Tomaž Vesel je zatrdil, da bo mnenje KPK predstavil javnosti takoj, ko ga bo "našel" v svojih arhivih. Na tiskovni konferenci je celo dejal, da ga ima morda v Švici, kar pa je nesmisel, saj naj bi po njegovih trditvah mnenje pridobil pred opravljanjem funkcije pri FIFI, in ni logičnega razloga, da ga bi naknadno nosil v Švico. V kolikor pa ga ima na e-mail računu pri FIFI, pa lahko do njega dostopi takoj. G. Tomaž Vesel še do danes ni javnosti predstavil tega domnevnega mnenja. 

Vse kaže, da se je naknadno skliceval na opravljanje športne dejavnosti zgolj za to, ker ve, da mu pri opravljanju športne dejavnosti ni potrebno obveščati KPK in mu tako ni potrebno dokazovati uradnega obvestila KPK. Njegovo zatrjevanje o nekem dopisovanju z g. Štefanecem pa služi zgolj prelaganju odgovornosti, da naj bi v dobri veri verjel, da gre za športno dejavnost, čeprav je vsakemu jasno, da nadzor in revizija nista priznani športni panogi. 

Glede na to, da niti g. Štefanec niti g. Vesel do danes ne najdeta tega domnevno obstoječega mnenja, tudi ne moreta zatrjevati, kaj je bilo v njem dejansko napisano in se nanj sklicevati. 

Pri tem je tudi pomembno, na kaj se je sploh vprašanje KPK nanašalo, v kolikor je g. Tomaž Vesel dejansko KPK sploh kaj vprašal. V skladu z ZIntPK bi lahko KPK ali njen predsednik podala pozitivno mnenje le, če bi se vprašanje nanašalo na združljivost funkcij in ne tudi na pridobivanje premoženjske koristi. Poleg tega pa pridobitna dejavnost g. Tomaža Vesela ne ustreza niti pogojem za pridobitev dovoljenja po 4. odstavku 26. člena ZIntPK, kjer je določeno, da lahko komisija poklicnemu funkcionarju dovoli tudi opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, pri čemer komisija upošteva javni interes ter stopnjo tveganja, da bi opravljanje te dejavnosti vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije ali ogrozilo njeno integriteto. Računsko sodišče RS revidira državne organe in druge proračunske uporabnike, ki Nogometni zvezi Slovenije podeljujejo sredstva iz proračuna. Samo s strani ministrstva, pristojnega za šport, je Nogometna zveza Slovenije prejela več kot 6 milijonov evrov proračunskega denarja. Nogometna zveza Slovenije je tudi članica organizacije FIFA, torej organizacije, v kateri je g. Tomaž Vesel nadzornik poslovanja celotne organizacije in iz katere je plačan 246.000 USD letno.     

Opravljanje dejavnosti pri organizaciji FIFA ne zadosti nobeni izjemi, ki jo ZIntPK dovoljuje v 2. odstavku 26. člena. Na podlagi navedenega je očitno, da predsednik Računskega sodišča RS, g. Tomaž Vesel, opravlja dejavnost, namenjeno pridobivanju premoženjske koristi, ki s položajem poklicnega funkcionarja ni združljiva, saj ne predstavlja dovoljenih izjem po 2. odstavku 26. členu ZIntPK, niti mu to ni kot posebno izjemo odobrila KPK z javno objavljenim dovoljenjem po 4. odstavku 26. člena ZIntPK, in zgoraj navedena dejstva nakazujejo le na sledeče zaključke: 
⦁    g. Tomaž Vesel ne opravlja športne dejavnosti pri organizaciji FIFA, ampak dejavnost nadzora nad porabo sredstev športne organizacije, niti ni registriran za opravljanje športne dejavnosti po Zakonu o športu;
⦁    KPK, s katero naj bi komuniciral pred nastopom funkcije, ne ve nič o tem, da bi mu izdala kakršnokoli mnenje v zvezi z združljivostjo funkcije predsednika Računskega sodišča RS in drugo pridobitno dejavnostjo;
⦁    g. Tomaž Vesel do danes še ni predstavil stališča KPK, za katerega zatrjuje, da obstaja navkljub drugačnim zagotovilom, da bo to storil;
⦁    tudi če bi to storil, njegova funkcija pri organizaciji FIFA ne zadosti niti eni izjemi po 2. odstavku 26. člena ZIntPK in bi moral zaprositi za dovoljenje po 4. odstavku 26. člena ZIntPK;  
⦁    prav tako ni zaprosil KPK za dovoljenje po 4. odstavku 26. člena ZIntPK in s tem ni izpolnil pogoja po ZIntPK, da bi se njegova dejavnost na organizaciji FIFA štela za združljivo s funkcijo predsednika Računskega sodišča RS od leta 2016 pa do danes;
⦁    posledično ni izpolnil pogoja po 3. odstavku 16. člena Zakona o računskem sodišču, da lahko nosilec funkcije na Računskem sodišču RS po zakonu nezdružljivo dejavnost opravlja le 3 mesece in bi mu morala prenehati funkcija na Računskem sodišču RS.   


⦁    Odvzem pooblastil prvemu namestniku predsednika Računskega sodišča RS. 

Dne 22. decembra 2020 je mag. Jorg Kristjan Petrovič, prvi namestnik predsednika Računskega sodišča RS, javnosti sporočil, da je Poročilo Računskega sodišča RS o nakupih zaščitne opreme nastajalo od maja do decembra 2020, pri čemer je sodelovalo 7 revizorjev in vrhovni državni revizor. Kot pristojni namestnik predsednika Računskega sodišča je osnutek poročila na 262 straneh prejel v četrtek, 17. 12. 2020, zvečer. Sporočil je, da se bo do vsebine poročila opredelil v razumnem času, tako kot vedno v 16-letni karieri in da pri tem ne gre za politične, temveč zahtevne strokovne odločitve. Po njegovem mnenju je medijska neučakanost nesprejemljiv pritisk, ter da bi bila morebitna menjava pristojnega namestnika v tej fazi precedens. Pozval je, da naj se da stroki čas, da opravi svoje.

Predsednik Računskega sodišča RS, g. Tomaž Vesel, je naslednji dan odvzel pooblastila mag. Jorgu Kristjanu Petroviču za podpis omenjenega osnutka revizijskega poročila in jih prenesel na namestnico mag. Mojco Planinšek, kar predstavlja prvi primer v zgodovini Računskega sodišča RS, da se pooblastila prenesejo na drugega namestnika predsednika ravno pred podpisom osnutka poročila. To je utemeljil s tem, da "se je odločil tudi zato, da razbremeni sodišče vtisov, da je prišlo do tega zaradi političnih pritiskov in še bolj objektivizira delo sodišča. Pri tem namreč ne gre za politična ozadja, pač pa zgolj za zagotavljanje učinkovitosti računskega sodišča", ter "… ne morem dovoliti, da je računsko sodišče v pat poziciji. Pa tudi dostojno je, da letos, po osmih mesecih dela revizorjev, vendarle izdamo vsaj osnutek poročila …". 

Pooblastilo je bilo torej po navedbah g. Tomaža Vesela odvzeto z namenom zagotavljanja učinkovitosti dela Računskega sodišča RS in zaradi zasledovanja ustrezne časovne dinamike dela Računskega sodišča RS do konca letošnjega leta. Oba razloga sta neutemeljena in nakazujeta na nestrokovno in politično motiviranost takega dejanja in s tem na kršitev načela integritete v javnem sektorju. Delo Računskega sodišča RS namreč ne more biti učinkovito, če se prenese pooblastilo v kateremkoli primeru revizije v zadnjem trenutku, tik pred pregledom in končnim podpisom na namestnico, ki pri postopku revizije ni sodelovala in z vsebino ni seznanjena. S tem se ne daje prednost strokovnosti in načelu avtonomnosti, temveč časovni komponenti, da bo revizijsko poročilo podpisano v vnaprej predvidenem roku. Ravno ta napovedan rok (do konca letošnjega leta) pa sovpada s časovno dinamiko političnega dogajanja v Državnem zboru RS, kjer se je napovedovalo in načrtovalo vložitev konstruktivne nezaupnice s strani opozicije do konca letošnjega leta, po podatkih iz medijev ravno zato, da bi to sovpadalo s poročilom Računskega sodišča RS, kjer je očitno prišlo do prednostne izbire časovne komponente pred strokovno komponento. Z vidika učinkovitosti dela Računskega sodišča RS je povsem vseeno, ali je osnutek podpisan kasneje, v kolikor se zagotovi strokovnost odločitve, kar bi moralo biti prednostno vodilo.            

Pri predmetnem poročilu je kar sedem revizorjev od maja 2020 pregledovalo dokumentacijo in spisalo 260 strani dolgo poročilo. Običajna praksa je, da je del poročila vezan na zakonska določila in preverjanje izpolnjevanja le teh, kar je največkrat manjši problem. Večji problemi, ki zahtevajo strokovno preučitev in podrobno obrazložitev, nastanejo pri ocenah smotrnosti nekih dejanj (npr. nakupov opreme), kjer zakoni ne postavljajo meril, ampak jih postavijo revizorji in jih lahko pomaknejo v korist ali škodo revidiranca. Prav zato je predvidena vloga namestnika predsednika, ki osnutek vsakega poročila pregleda zlasti z vidika meril smotrnosti, ki jih postavijo revizorji. Naloga namestnika mag. Jorga Kristjana Petroviča je bila pregled omenjenih meril smotrnosti, njihovo usklajevanje z vrhovnim revizorjem, ki je postopek vodil in usklajevanje ugotovitev. Tudi če bi namestnik predsednika večji del poročila dobil že pred 17. 12. 2020, so sklepne ugotovitve in merila, na podlagi katerih so bile sklepne ugotovitve sprejete, tiste, ki pri pregledu vzamejo največ časa in pomenijo strokovno preučitev revizijskih ugotovitev in s tem pomenijo zaključni in bistveni del revizijskega postopka. Namestnik se lahko pod osnutek podpiše in ga odobri, ali pa se podpiše in poročilo odkloni, ker ni dosegel soglasja z vrhovnim revizorjem glede meril smotrnosti. Taka usklajevanja namestnika običajno trajajo do 14 dni in ne nekaj dni, kot je zahteval predsednik Računskega sodišča RS. Zakaj se je s podpisom nepregledanega revizijskega poročila tako mudilo, ve samo predsednik Računskega sodišča RS, g. Tomaž Vesel. 

Poslovnik Računskega sodišča RS določa v 7. členu, da je namestnik predsednika pristojen za revizijske primere, za katere ga pooblasti predsednik, pristojnost namestnika predsednika v revizijskem primeru pa določa ta isti poslovnik. V 21. členu je določeno, da osnutek revizijskega poročila izda vrhovni državni revizor v soglasju s pristojnim namestnikom predsednika. Če ne dosežeta soglasja o osnutku revizijskega poročila, odloči o spornostih predsednik. Poslovnik Računskega sodišča ne določa možnosti odvzema pooblastila namestniku predsednika, sploh pa ne v zaključni fazi postopka revidiranja, ko je namestnik predsednika že sodeloval v celotnem postopku in je zgolj od njegove avtonomne in strokovne odločitve odvisno, ali bo soglašal z ugotovitvami vrhovnega državnega revizorja. Takšen odvzem pooblastil pomeni poseg v avtonomno in strokovno odločitev člana računskega sodišča, kar namestnik predsednika tudi je. V kolikor se pooblaščeni namestnik in vrhovni revizor ne strinjata glede vsebine poročila, poslovnik določa edino varovalko, da o spornih zadevah odloči predsednik računskega sodišča.   

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 3. točki 4. člena definira integriteto v javnem sektorju, in sicer je "integriteta" pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Opisano ravnanje g. Tomaža Vesela je bilo v nasprotju z načelom integritete, saj je z odvzemom pooblastil postavil časovno dinamiko podpisa revizijskega poročila pred strokovno in avtonomno presojo pooblaščenega namestnika, ki je sodeloval v revizijskem postopku od samega začetka, ta časovna dinamika pa je sovpadala s političnim dogajanjem v Državnem zboru RS. Za takšno ravnanje v Poslovniku Računskega sodišča RS ni imel nikakršne podlage, se je pa zgodilo prvič v zgodovini Računskega sodišča RS in ne predstavlja pričakovanega delovanja pri odpravljanju tveganj, da ne bi bila njegova funkcija uporabljena v nasprotju s pravno dopustnimi cilji in s sprejetim in objavljenim Kodeksom etike Računskega sodišča Republike Slovenije. 


II. Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa:

⦁    Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga predsedniku Računskega sodišča, da zaradi ugotovljene dalj časa trajajoče nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo v organizaciji FIFA, odstopi s položaja predsednika Računskega sodišča RS. 

⦁    Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga Komisiji za preprečevanje korupcije, da glede odvzema pooblastil namestnika predsednika s strani predsednika Računskega sodišča RS uvede postopek na podlagi 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.


Predlagamo, da se na sejo odbora povabi:

⦁    Predsednika Računskega sodišča RS, g. Tomaža Vesela
⦁    Namestnika predsednika Računskega sodišča, mag.  Jorga Kristjana Petroviča
⦁    Predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, dr. Roberta Šumija
⦁    Nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, g. Borisa Štefaneca


Priloge: 
- tviti Jorga K. Petroviča
- Siol: Funkcionar Fife Vesel pomaga rušiti vlado
- Siol: Nemci so dvomili, da Vesel deluje neodvisno od Čeferina 
- Siol: Predsednik računskega sodišča: Četrt milijona dolarjev letno, ki jih dobim iz Fife, ni spornih
- Požareport: Kaj vse vam zamolčijo novinarji: najmanj tri luknje uradnega življenjepisa predsednika Računskega sodišča
- Požareport: Ves blišč in beda Računskega sodišča bosta prišla na dan: če Vesel za plačilo "pokriva" šefa v Švici, kako je to šele doma?!
- Požareport: Nad Veselom zgrožen celo Šoltes. In že jasno, da "poročilo bremeni Počivalška, in da si lahko s poročilom, samo obrišemo rit".
- Nova24TV: Ko je Tomaž Vesel kot študent delal na gradbiščih po Nemčiji, je njegov stric kradel delovne stroje – mu je Vesel pri tem pomagal?
- Nova24TV: Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel meni, da so prejemki Fife uravnoteženi s kariernimi dosežki in z mednarodnimi pogoji dela – Četrt milijona dolarjev letno res ni slabo, sploh za "popoldansko delo"!
- Nova24TV: Predsednik računskega sodišča in (ne)moralni miličnik FIFE Tomaž Vesel je tudi operativec iz ozadja, ki ruši vlado!
- KPK: Obvestilo Komisije v zvezi z dodatno dejavnostjo predsednika Računskega sodišča
- RTVSLO MMC: Na protikorupcijski komisiji potrdili prejem prijave glede Veselove dodatne dejavnosti pri Fifi


mag. Branko Grims, poslanec

Anja Bah Žibert, poslanka

mag. Elena Zavadlav Ušaj, poslanka

Janez Moškrič, poslanec 

Suzana Lep Šimenko, poslanka 

mag. Dušan Verbič, poslanec

Blaž Pavlin, poslanec

Andrej Černigoj, poslanec

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 73
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin