Poslanci znova izglasovali, da se bodo socialni transferji uskladili v celoti #video

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je pred današnjim glasovanjem povedala, da bodo poslanci zaradi tehnične napake, ki se je zgodila v sredo zvečer, danes znova glasovali o opozicijskem dopolnilu k zakonu o izvrševanju proračuna. Do napake je po ugotovitvah strokovnjakov prišlo pri posredovanju rezultata glasovanja med glasovalnim sistemom in programsko opremo, je dejala.

Glasovanje o dopolnilu so tako skladno s parlamentarno prakso ponovili, ker objavljen rezultat glasovanja ne odraža prave volje poslancev. Ponovno so glasovali le o tem dopolnilu.

Novice Razpad sistema v parlamentu: Danes bomo glasovali z dvigom rok #video

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic pa je koalicijske poslance pozval, da dopolnilo ob ponovnem glasovanju podprejo, saj ta namenja sredstva "ljudem, ki jim gre težko". Po njegovih besedah sta namreč premier Robert Golob, ki je sicer še vedno bolniško odsoten, in finančni minister Klemen Boštjančič našla rešitev in dodatna sredstva za polno, in ne le 70-odstotno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo v prihodnjem letu.

Ob ponovnem glasovanju o dopolnilu so poslanci koalicije brez glasu proti prižgali zeleno luč polni uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo prihodnje leto.

SDS in NSi glasovanje obstruirali

Opozicijski poslanci SDS in NSi so pred ponovnim glasovanjem dvorano DZ zapustili, poslanci NSi pa so se kasneje vrnili. SDS je sejo do zaključka obstruiral.

V SDS pa bodo v tem primeru pod vprašaj postavili tudi vsa nadaljnja glasovanja, je po po današnjem posvetu dejala vodja poslancev SDS Jelka Godec. "To pomeni, da lahko pride tudi do obstrukcije nadaljnjih glasovanj v državnem zboru, dokler se te stvari ne razjasnijo," je dejala.

Ob tem je kot nepojmljivo označila, da so se večkrat sestali na posvetu, dogovora pa niso dosegli. V SDS so sicer prepričani, da so glasovalne naprave delovale, a da je zaradi "povečane aktivnosti" poslancev prišlo do določenih anomalij.

Novice Po zapletu pri glasovanju nadaljevanje redne seje DZ

V Gibanju Svoboda medtem zatrjujejo, da so glasovalne naprave delovale nepravilno, saj da ni bilo pravilno zapisano na ekranu, kar je zabeležil računalniški sistem. "Težave z glasovanjem so se v tej hiši že dogodile, vedno smo jih znali razrešiti na pameten, razumljiv, predvsem pa že prej dogovorjen in predpisan način," je danes dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Poudaril je še, da poslancem Svobode popolnoma zaupa, dvomi v glasovanje pa se po njegovih besedah skladno z dogovorom poslanskih skupin iz leta 2004 lahko ovrže s ponovljenim glasovanjem.

Novice Bila je tehnična napaka – bodo poslanci spet odločali o višini socialnih transferjev? #video

Proračuna za prihodnji dve leti sprejeta

Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov je morala vlada načrte prilagoditi, med drugim je vsem proračunskim uporabnikom naložila znižanje že lani določene porabe za leto 2024 za štiri odstotke. "Vseeno sta razvojno naravnana, državljanom zagotavljata ohranjanje blaginje, državi pa zagotavljata razvoj," je v torek poslancem o proračunih povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Dodala je, da je bila njuna priprava zahtevna, saj bodo po štirih letih odsotnosti prihodnje leto v EU spet začela veljati fiskalna pravila.

Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, z zdaj potrjenimi spremembami pa se poraba povečuje za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov. Prihodkov naj bi se v državno blagajno steklo 14 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP.

Za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP.

Minister Boštjančič je oktobra ob predstavitvi teh načrtov poslancem dejal, da proračuna odražata nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih poplav, obenem pa ponujata priložnost za nadaljnji razvoj države. Vlada je morala pri njuni pripravi poleg poplav upoštevati tudi negotove makroekonomske razmere, ki izhajajo iz dogajanja po svetu in povišane inflacije.

Vseeno vlada ohranja ambiciozen investicijski načrt. Leta 2024 so investicijski izdatki načrtovani v višini 1,2 milijarde evrov, leto pozneje pa v višini 1,4 milijarde evrov. Od tega bo približno tretjina namenjena za naložbe v promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter za odpravo posledic naravnih nesreč.

V opoziciji so bili kritični. Opozarjali so na dodatno obremenjevanje podjetij in prebivalcev pod krinko zagotavljanja sredstev za obnovo po poplavah. Menili so tudi, da proračuna nimata vizije. "Kaj je vizija te države, kje so ideje za naslednje generacije, da bodo tu ostajale, se razvijale, imele delovna mesta in si ustvarjale družine?" je v torek vprašal Jernej Vrtovec (NSi).

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot pravi odgovor na negotove razmere. Infrastrukturnih projektov, ki so v teku, se ne zaustavlja, je bila zadovoljna Andreja Kert (Svoboda). Proračuna za prihodnji dve leti sta razvojno naravnana, hkrati pa puščata prostor za ukrepanje vlade v primeru morebitne dodatne zaostritve že zdaj izredno zahtevnih razmer, je dodala.

Na vprašanja, kje v obravnavanem dokumentu se odraža njegova razvojna naravnanost, je Boštjančič odgovoril, da v sredstvih za investicije in znanost. "Sredstva za znanost se bodo v štirih letih podvojila, to je tisto, čemur mi pravimo razvojna naravnanost proračuna," je dejal. Vlada se je sicer po poplavah odločila za linearno znižanje sredstev posameznih proračunskih porabnikov, a kot je dejal, so se nato dogovorili, da na področju znanosti sredstev ne bodo zmanjševali.

Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2024 država lahko zadolžila za nekaj več kot 4,6 milijarde evrov, leta 2025 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov.

Akontacija uskladitve pokojnin se bo opravila že januarja, in sicer v višini 8,2 odstotka. Februarja, ko uskladitev pokojnin določa zakon, se bo nato opravil poračun. Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 150 do 460 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine bo v skladu z dogovorom z občinskimi združenji prihodnji dve leti znašala 725 evrov na prebivalca. Dodatno bodo občine za pokrivanje višjih stroškov dela pri svojih posrednih uporabnikih proračuna prejele 20 milijonov evrov prihodnje leto in 34 milijonov evrov leta 2025.

Ponovna uveljavitev fiskalnih pravil in ukrepi za blaženje posledic poplav zahtevajo večjo fiskalno disciplino in dodaten denar, je v sredo povedala Jazbec. Zato se zneski olajšav in davčnih razredov pri dohodnini v letu 2024 ne bodo uskladili.