Sreda, 13. 11. 2024, 22.00
1 teden
Polne čakalnice: zdravnik o tem, kaj bi lahko bil razlog
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,05
Po predvidenih spremembah financiranja ambulant ZZZS kratkih posvetov na daljavo ne bo več plačeval kot ločeno opravljeno storitev. To bi po predvidevanjih sogovornika lahko zdravnike spodbudilo, da manj storitev opravijo na daljavo.
Vlada in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije snujeta posodobitev 30 let starega sistema glavarinskih količnikov. Gre za enega najpomembnejših sistemov v zdravstvu, ki določa financiranje ambulant družinske medicine in pediatrije ter osebnim zdravnikom recimo nalaga, najmanj koliko pacientov morajo opredeliti. Med drugim je ravno zaradi leta 2019 dogovorjene nižje kvote 1.850 glavarinskih količnikov, ki predstavlja približno 1.500 pacientov, v zadnjih letih brez osebnega zdravnika ostalo več deset tisoč ljudi.
Na družbenih omrežjih so se pred dnevi pojavile informacije, da naj bi bili po uveljavitvi sprememb sistema glavarinskih količnikov, ki naj bi v veljavo stopile v začetku prihodnjega leta, družinski zdravniki in pediatri dolžni opredeliti za okoli 20 odstotkov dodatnih pacientov. Prvi odzivi nekaterih zdravnikov so bili burni, ob tem so vladi očitali naravnost podle trike.
Kolegi s primarja, zjutraj sem slišal, da naj bi MZ pošiljalo dopise, s katerim zdravnike obveščajo, da spreminjajo definicije glavarinskih količnikov, da jih zmanjšujejo. Z drugimi besedami, število GK naj bi ostalo enako, samo da bo to pomenilo skoraj 20% več pt. Je res?
— Samo Vesel (@SVesel) November 7, 2024
ZZZS: Interpretacije zdravnikov so povsem napačne
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odgovarjajo, da so takšne interpretacije nekaterih zdravnikov povsem napačne in neresnične. "Načrtovana posodobitev 30 let starih glavarinskih količnikov, ki jo pripravlja ZZZS, na noben način ne spreminja minimalne obremenitve zdravnikov, kot jo določa veljavna vladna uredba," poudarjajo.
Glavarinski količniki, s katerim opisujejo obremenjenost družinskih zdravnikov in pediatrov, ne predstavljajo števila bolnikov, ki so opredeljeni pri zdravniku. Količnik bolnika namreč odraža predvidevanje, kako pogosta in zahtevna bo njegova obravnava. Najstarejši in najmlajši bolniki so tako ovrednoteni z višjim količnikom. Po novem sistemu bi najnižji količnik znašal 0,39 za 19 let starega moškega pacienta, z najvišjim količnikom 5 pa bi bili ovrednotni moški, stari 97 in več let.
Zdravmik lahko danes paciente odklanja pri 1.895 glavarinskih količnikih, kar je po podatkih zavoda 20 odstotkov manj od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika. Do leta 2019 je veljalo, da lahko zdravnik odkloni opredelitev novega pacienta šele, ko število obstoječih pacientov za deset odstotkov preseže državno oziroma regijsko povprečje, a je takratni zdravstveni minister Aleš Šabeder v vladi Marjana Šarca popustil in z zdravniki dogovoril precej nižjo mejo – že prej omenjenih 1.895 glavarinskih količnikov.
Ker zdravniki obstoječih pacientov kljub preseženi kvoti niso smeli odslavljati, se sprva ni zgodilo veliko, a z vsako upokojitvijo ali zaposlitvijo zdravnika v drugem zdravstvenem domu oziroma koncesionarju se je začel problem vse bolj poglabljati. Ti zdravniki so za sabo pustili tudi po dva tisoč in več pacientov, pri novem delodajalcu pa so jih lahko opredelili približno 1.500, kolikor v povprečju znaša glavarinski količnik 1.850. Prejšnji delodajalec pa je moral za nadomestitev enega zdravnika v povprečju zaposliti 1,5 zdravnika.
Tega problema sprememba sistema glavarinskih količnikov ne naslavlja ali ga naslavlja minimalno. "Novi količniki namreč uvajajo nove uteži po spolu in starosti, ki na podlagi najnovejših analiz bolje odražajo zahtevnost obravnave pacienta," pravijo na ZZZS.
Če so danes glavarinski količniki razdelani samo v sedem starostnih skupin, bodo po novem razdelani po posameznem letu starosti in tudi po spolu. Če je danes prihodek iz glavarine za 75 let staro osebo za ambulanto enak kot za 99 let staro osebo, bo po novem razmerje precej drugačno, saj bo glavarina za 99 let tako za ženske kot moške znašala 5, medtem ko bo za 75 let staro osebo 1,64 za moške in 1,56 za ženske.
"Na podlagi obsežne preučitve in analiz je ZZZS ugotovil, da sta za sprotni izračun glavarinskih količnikov pomembna spol in starost osebe. Drugi podatki niso statistično pomembni (npr. poraba zdravila) ali niso razpoložljivi (socio-ekonomski status, kronične bolezni oz. bolniki). Z novimi glavarinskimi količniki torej uvajamo nove uteži po spolu in starosti, ki na podlagi najnovejših analiz bolje odražajo zahtevnost obravnave pacienta." Financiranje ambulant in obremenitev zdravnikov bo zato po mnenju ZZZS pravičnejša.
Nekateri pediatri bodo morali opredeliti dodatne paciente
Če je danes meja, po kateri lahko zdraviki zavrnejo opredeljevanje novih pacientov, 1.895 glavarinskih količnikov, so na ZZZS to mejo zaradi drugačnih uteži, vezanih na starost in spol, spustili na 1.348 količnikov, kar naj bi po njihovih izračunih predstavljalo ekvivalent obstoječi meji. Zdravniki, ki danes presegajo 1.895 količnikov, naj bi tudi v novem modelu praviloma presegali 1.348 količnikov in obratno.
To naj bi veljalo tudi za pediatre, čeprav na zavodu priznavajo, da bi lahko tisti pediatri, ki imajo veliko opredeljenih pacientov v starostni skupini od treh do šestih let, morali opredeliti dodate paciente, saj naj bi bili novi glavarinski količniki za to populacijo nižji od veljavnih. "Analiza ZZZS je namreč pokazala, da sta število in teža obiskov otrok v starostni skupini od tri do šest let manjša od števila in teže obiskov otrok v skupini od nič do dve leti. Danes pa za vse otroke v starosti od nič do šest let velja enak glavarinski količnik že 30 let," pravijo.
Zdravnik: Tudi pri starejših pacientih se bodo spremembe poznale
Igor Muževič, predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um, meni, da če bodo kratke posvete na daljavo na ZZZS zajeli v glavarino, na podlagi katere financirajo ambulante, in jih ne bodo več plačevali kot posamezne storitve, bodo zdravniki več posvetov opravili v živo, kar bo spet napolnilo čakalnice.
A predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič ocenjuje, da bodo na slabšem tudi ambulante, ki imajo pretežno starejšo populacijo. "Če pogledamo najštevilčnejšo skupino starostnikov med 65 in 85 let – starejših je relativno manj –, lahko vidimo, da so količniki po zdaj veljavnih utežeh med 35 in 104 odstotki več vredni kot po novem," pravi.
Če predpostavimo, da imamo hipotetično ambulanto, kjer je opredeljenih tisoč bolnikov in so vsi bolniki stari 65 let, dobimo po Muževičevih izračunih sledeče glavarinske količnike (GK):
- sedanji sistem: 2.200 GK (116 odstotkov trenutne norme, ki znaša 1.895 GK),
- novi sistem: 1.170 GK (87 odstotkov nove norme, ki bo znašala 1.348 GK),
"Kot vidite, bi takšna ambulanta morala opredeliti precej dodatnih bolnikov, da bi dosegla novo normo, čeprav trenutno normo precej presega. Glede na znanstvene podatke in tudi povsem izkustveno lahko sklepamo, da je nova norma veliko manj skladna z možnostmi za strokovno delo," pravi sogovornik.
Ob tem Muževič izpostavlja dejstvo, da so nove glavarinske količnike na ZZZS oblikovali na podlagi podatkov o obravnavah pacientov, ki po njegovem mnenju ne kažejo prave slike. "Starejši so že zdaj najbolj diskriminirana skupina v zdravstvu, saj mladi zdravnike zasujejo z elektronskimi sporočili, na katere morajo odgovoriti. Na ta način so zdravniki, četudi elektronsko, za mlajše bistveno dostopnejši kot za starejše, ki potrebujejo obiske v živo, do katerih težje pridejo. Potem se ta izkrivljen sistem preslika še v glavarinske količnike, ki ne odražajo tega, koliko več časa je potrebnega za obravnavo starejših pacientov," pravi sogovornik.
Se bo treba za vsako malenkost oglasiti pri zdravniku?
Drugi večji problem, ki ga v spremembi sistema vidi Muževič, je sprememba financiranja, po kateri bi kratke obiske, kot so telefonski klici, predpisi receptov, in druge bolj administrativne storitve zajeli kot pavšal v okviru glavarine, kamor bi zajeli tudi posvete z zdravniki na daljavo, tako prek telefona kot prek elektronske pošte, kar zavod danes plačuje ločeno po opravljeni storitvi.
"Predvidevam, da bodo zaradi tega zdravniki manj storitev opravili na daljavo, česar že tako ne marajo delati. Nihče se ne veseli tega, da pride v ambulanto in dan začne s 50 neprebranimi elektronskimi sporočili. Zakaj bi po novem to počeli, če zaradi tega ne bodo nič več plačani? To se bo poznalo predvsem pri koncesionarjih, povsem prepričan sem, da bodo spodbujali paciente, da se osebno oglasijo, kar bo spet napolnilo čakalnice. V resnici je to pod črto bolj strokovno in bolje za pacienta, težava je v tem, da se večina pacientov ne želi pokazati v živo," opozarja Muževič.
Na ZZZS na to odgovarjajo, da glede na veliko delovno obremenjenost ambulant ne pričakujejo, da se bodo same dodatno obremenile z nepotrebnimi dodatnimi obiski pacientov, ki jih lahko obravnavajo po telefonu ali elektronski pošti. "Na predlog stroke bodo izvajalci še vedno lahko posebej kot storitev obračunali ZZZS daljšo obravnavo, izvedeno na daljavo, ki bo pomenila rešitev zdravstvenega zapleta pacienta brez osebnega stika z zdravnikom – ta storitev bo torej plačana posebej in zato ne bo vključena v glavarino," še pojasnjujejo.
Nagrajevanje za ambulante, ki sprejemajo več pacientov
Ob tem so napovedali tudi finančno nagrajevanje tistih ambulant, ki bodo opredelile dodatne paciente in tako dosegle večje vrednosti glavarinskih količnikov. Nagrajevanje ambulant, ki bodo opredeljevale več pacientov od meje za odklanjanje, bo po oceni zavoda vsako leto stalo 4,5 milijona evrov.
Hkrati bodo postavili tudi zgornjo mejo glavarinskih količnikov, nad katero dodatnih glavarinskih količnikov ambulanti ne bodo plačali. Zgornja meja financiranja bo v novem sistemu glavarinskih količnikov postavljena pri 2.426 količnikih. Po trenutnem sistemu bi bila zgornja meja pri 3.410 glavarinskih količnikih. Trenutno jo po podatkih ZZZS presega okoli štiri odstotke ambulant družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja.
