Četrtek, 27. 10. 2022, 19.14
1 leto, 5 mesecev
Politični analitik Merše: "Velika količina volitev ne gre na roko volilni udeležbi" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,74
6
Ena volilna nedelja to jesen je že za nami, prihajajo pa še vsaj tri. Ob predsedniških in lokalnih volitvah je pred nami še referendumska, 27. novembra. Odločali bomo o treh zakonih, o Radioteleviziji Slovenija, o vladi in o dolgotrajni oskrbi. Še dober mesec nas torej loči od glasovanja o njih, do takrat pa bo trajala uradna kampanja, v kateri bodo zagovorniki in nasprotniki zakonov nagovarjali volivce. Koliko naboja bo ob skoraj vsaki volilni nedelji do takrat še ostalo? Kako bi se to lahko poznalo pri udeležbi?
Že 20-krat smo se v zgodovini samostojne Slovenije odločali na zakonodajnih referendumih. Zadnjič julija lani, ko smo odločali o zakonu o vodah. V letošnji supervolilni jeseni pa nas čakajo še trije.
Po besedah političnega analitika Petra Meršeta ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami sorazmerno precej referendumov. "Kar pa je po svoje dobro, ker imamo državljani tudi neki institut, ki je uporaben," je pojasnil Merše.
Spomnimo, predlagatelj referendumov je stranka SDS. V nedeljo, 27. novembra, pa bomo odločali o spremembi kar treh zakonov: Zakona o RTVS, ki na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTV. Kot je dejal Merše, imamo pač zakon, ki je namenjen temu, da se zamenja vodstvo RTV, ki ni všeč trenutni oblasti. "RTV ima načrtno mandate, ki so vezani ne na parlament, ampak na programski svet, v katerem članom potečejo mandati takrat, ko jim," je dejal.
Glasovnice se bodo razlikovale po barvi
Po zagotovilih vlade je cilj umik politike iz RTV, SDS pa to razume kot uvajanje novega organa nadzora. Odločali bomo tudi o spremembi Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi uveljavitev lani sprejetega zakona zamaknil za eno leto. "Tukaj je vprašanje, rekel bom, prestiža, ko smo priča odpravljanju čisto vsega, kar je naredila prejšnja vlada, ali je bilo dobro ali je bilo slabo," je še dejal Merše.
Tretje referendumsko vprašanje se bo nanašalo na Zakona o vladi, ki prinaša drugačno sestavo vlade. Lahko bi rekli, trdi Merše, da gre po eni strani za nagajanje SDS ali pa opozarjanja. No, kakor hočemo to definirati. Se pravi opozarjanje, da je vlada z 20 ministrstvi neučinkovita, pravi.
SDS namreč meni, da večje število ministrstev prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce. Volivci bomo pri vseh treh referendumih imeli možnost obkrožiti ZA ali PROTI, tri glasovnice pa se bodo med seboj razlikovale po barvi. "Bistveno vlogo pravzaprav igra zrelost naroda; vprašanje je, ali smo kot narod dovolj zreli, da se zavedamo, da odločamo o svoji demokraciji, o svoji državi," meni Merše.
"Velika količina volitev ne gre na roko volilni udeležbi"
A že tako preveč politično obarvana jesen ne gre na roko volilni udeležbi. Ta bi bila morda večja, če bi datum referendumov sovpadal z lokalnimi volitvami. To je dvignilo kar precej prahu tudi v Državnem zboru. Po besedah poslanca SDS Zvoneta Černača je ta datum v nasprotju ne samo s pričakovanji ljudi, ampak tudi s tem, kar je v svoji odločitvi nekako povedalo ustavno sodišče.
Bomo torej na četrto volilno nedeljo odločanja že naveličani? Kot pravi Merše, velika količina volitev, te se odvijajo vsak teden, ne gre ravno na roko volilni udeležbi, verjetno smo volivci počasi že utrujeni od take količine volitev oziroma pozivov na volišča, je sklenil Merše.
Obstaja pa možnost, da se nam obeta še en referendum, na katerem bi odločali o Družinskem zakoniku. Ali bi se referendum sploh lahko zgodil, bo odločilo Ustavno sodišče.
6