Največja nevarnost za Roberta Goloba

Naša vlada ne niža davkov, kar je poskušala nova premierka v Veliki Britaniji. Smer je obratna. Državni proračun navijajo v rekordne višine, dodelili so milijardna jamstva državnim trgovcem s pretežno državno proizvedeno električno energijo, naglo višajo tudi plače javnemu sektorju. Težave z električno energijo, ker cene kljub državnim jamstvom ostajajo visoke, je premier rešil tako, da je podjetjem svetoval, naj nekaj časa ne sklepajo pogodb, ker bodo sčasoma cene padle. Med tistimi, od katerih zdaj ni modro kupovati, je tudi državni GEN-I, iz katerega je prišel premier in kjer so sloveli po ekscesnih plačah in nagradah. Zase in za svoje je premier znal skrbeti.

Hiter dvig plač javnemu sektorju pred volitvami 

Za zdaj tudi na državni ravni deluje po podobnem vzorcu. O višanju plač v javnem sektorju nameravajo poslanci v prihodnjih dneh odločati kar po postopku za vojne razmere. Uradno jim je vlada to predlagala, da preprečijo škodo za državo zaradi stavk, ker se je za takojšnjo povišico dogovorila s sindikati. Če bo koalicijskim poslancem v dveh tednih uspelo uveljaviti spremembo zakona, da bi z dobre četrt milijarde evrov letno okoli 200 tisoč zaposlenim za 4,5 odstotka zvišali plače, bo to nekoliko retroaktivno. Za nazaj. Plače višajo za čas, ko so zaposleni že delali. A ker bodo te plače izplačane šele prihodnji mesec, čisto za nazaj ne bo. Če se bo zavleklo na čas po izplačilih plač, bo treba povišico za ta mesec preimenovati. V poračun. Ali pa se odreči cilju, da bi povišanje veljalo za mesec, ki ga je polovica že mimo.

Novice Poslanci morajo bliskovito zvišati plače v javnem sektorju

Kandidatki Gibanja Svoboda Marti Kos je pohod proti predsedniški palači spodletel tako dramatično, da je kandidaturo umaknila, ko je še niti vložila ni. Foto: STA , Dogajanje ni brez povezav s kopico volitev, ki so pred nami. Vladnim strankam lahko hitro povišanje plač koristi predvsem na lokalnih volitvah, ki bodo prihodnji mesec. Te volitve bodo pomemben pokazatelj sprememb razmerij moči med vladajočimi in opozicijo. Pomemben bo tudi razplet volitev predsednika republike, ki bodo že čez teden in kjer je Gibanju Svoboda z vladnimi partnerji že propadel idealen scenarij, da bi zmagoslavje s parlamentarnih volitev, na katerih so dosegli prepričljivo večino, že v prvem krogu prelili na predsedniške. Kandidatki na parlamentarnih volitvah zmagovitega Gibanja Svoboda Marti Kos je pohod proti predsedniški palači spodletel tako dramatično, da je kandidaturo umaknila, ko je še niti vložila ni. Rezervo, Natašo Pirc Musar, ki jo je ponudil Milan Kučan, ki je dobro ocenil, da volivci nimajo radi prevelike koncentracije moči v rokah stranke Roberta Goloba, po raziskavah javnega mnenja prehiteva poslanec SDS Anže Logar, ki predstavlja drug političen blok.

Zdi se, da bo dilema čez teden dni predvsem, ali bo Milanu Brglezu, ki so ga iz vladnih strank že med volilnimi opravili ponudili namesto Kosove, uspelo ogroziti katerega od "glavnih" kandidatov, da Gibanje Svoboda ne bi ostalo brez kandidata v drugem krogu. Če jim spodleti še z Brglezom, bo to nakazalo težave. Še naprej bodo imeli večino v parlamentu, vodili bodo vlado, na svoji strani imajo večino na ustavnem sodišču, ki jo bodo še okrepili z Nežo Kogovšek Šalamon. Podobno je tudi v rednem sodstvu, kjer nameravajo na vrhovno sodišče spraviti Aleksandra Karakaša, ki ga je državni zbor doslej dvakrat zavrnil. Ko leva sredina ni imela absolutne moči. Zdaj jim lahko uspe celo brez spremembe ustave, ki bi parlamentu odvzela pristojnost odločanja o sodnikih, da bi kar predsedniki republike postavili tiste, ki se pri dilemah neodvisnosti zgledujejo po zdaj že upokojenem Branku Masleši, ki ga je parlament najprej tudi zavrnil, kot je Karakaša. Masleša nam bo v spominu ostal po nepoštenem sojenju Janezu Janši v aferi Patria, pa tudi po tem, da je izpolnjevanje izobrazbenih pogojev za opravljanje najvišje sodne funkcije dokazal tako, da nam je zagrozil s tožbo. O tem so njegovi stanovski kolegi odločili, da je etično pravilno ravnanje, ko gre za pravice javnosti do obveščenosti o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev vrhovnih sodnikov. Naravnost povedano: nimamo pravice preverjati ustreznosti izobrazbe in pravosodnega izpita. Verjeti jim moramo na besedo. Verovati. To še v času komunizma ni šlo skozi.

Ko Erika Žnidaršič preseneti in ni pristranska

Foto: Bojan Puhek V položaju, ko je boj za predsednika republike še odprt, je zadnje dni presenetila Tarča javne televizije, ker ni očitno favorizirala nobenega od kandidatov bolj z leve. Eriki Žnidaršič je uspelo izpeljati soočanje, ki je bilo podoben pretres za vse, ki so bili tam. Nihče ni imel posebnega položaja, ki ga je pred volitvami poslancev užival Robert Golob. Za del kandidatov je bilo to precej šokantno in so še nekaj dni po Tarči pojasnjevali, kaj bi naj tam o njih narobe povedali ali jim menda napak pripisali. Dogajanje je še najmanj pretreslo Logarja, ki namerava v nedeljo, ko bodo volitve, teči na maratonu. Logar je, ker je iz SDS, vajen medijev brez rokavic in celo medijev, ki delajo za politike z rokavicami na rokah.  

Višanje plač javnemu sektorju na razplete volitev ne bo vplivalo le ugodno. Težava je, ker je inflacija zadnje mesece višja od tega dviga. Starejši se še iz jugoslovanskih časov spomnijo, kaj pomenijo prenizka usklajevanja. Povrhu bo usklajevanje v javnem sektorju v slabo voljo spravilo zaposlene pri drugih delodajalcih, kjer enako čutijo inflacijo in si želijo "uskladitev". A niso v enakem položaju. Zaradi visokih cen energentov se v številnih podjetjih bolj kot o višanju plač pogovarjajo o zmanjševanju proizvodnje in stroškov. Tudi o odpuščanjih. Pred vlado je ob težavah z inflacijo in obetih recesije še dodaten preizkus. V prihodnjih dneh bodo poslanci določili datum referendumov, na katerih bomo odločali, ali Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec res nujno namesto 14 potrebujejo kar 19 ministrstev, da bi lahko vladali. Med temi bi bilo tudi ministrstvo za solidarno prihodnost Luke Meseca, ki ga ta več ne želi, a premier vztraja, da mora biti, če so ga uzakonili. Premier ima, ko poskuša doseči po številu ministrstev eno najbolj razkošnih vlad v državi v tem tisočletju in tudi v Evropski uniji, nenavadno težavo. Ne more reči, da je kriv Luka Mesec, finančni minister Klemen Boštjančič ali kdo tretji. 

Če na referendumu večina ne bo zavrnila množice dodatnih ministrstev, za katere vladajoči trdijo, da so jim jih volivci odobrili že na volitvah, bo to za Roberta Goloba skoraj še večji poraz, kot če jim projekt volivci ustavijo. Vlado z množico za državo nepotrebnih dodatnih ministrstev bo v težkih časih moral zares sestaviti in potem voditi. S tem razkošjem in inflacijo ministrov, ker z običajnim številom ne zmore, se bo v tem primeru vpisal v zgodovino vladarjev.

Največja nevarnost za vlado je pri nas vlada sama, še posebej, če začne verjeti, da je nezmotljiva in pri napakah vztraja. Kot je kar nekaj časa Liz Truss.