Znano je, katera podjetja bodo morala voditi elektronske evidence delovnega časa

Delovna skupina, ki naj bi določila, kako se bo elektronsko beležil delovni čas, je bila ustanovljena pred tremi leti, javna razprava pa se je razburkala letošnje poletje, ker naj bi v skladu s predlogom po nekaterih interpretacijah morali vsi zaposleni, ne glede na naravo dela ali panogo, elektronsko beležiti svojo prisotnost na delu.

Mesec je zanikal, da je ministrstvo storilo veliko korak nazaj, saj da so dosedanji predlog zakona podedovali od pred 14 meseci razpadle delovne skupine. Po njeni ponovni vzpostavitvi so ga dali v javno razpravo ter v zadnjih treh tednih opravili dva kroga pogajanj, na katerih so zakon dokončno uskladili.

Novice Dobran Božič: Za Putina je stanje, da bi izgubil vojno, nesprejemljivo

Mesec: Socialni dialog bo postal način delovanja vlade

Kot je dejal, so po pogovorih s socialnimi partnerji načelo v zakonu obrnili, zato bo zdaj njihov predlog šel v smeri, da se elektronske evidence zaradi nekaterih kršiteljev delovne zakonodaje ne uvedejo obvezno za vsa podjetja, temveč jo bodo morale uporabljati tri vrste podjetij – kršitelji delovnopravne zakonodaje, podjetja, kjer bo sklenjen dogovor o tem med delodajalcem in zaposlenimi, ter podjetja, kjer bo inšpektorat zaznal nepravilnosti pri beleženju časa ali izplačevanju nadur ter bo delodajalcu to kot sankcijo odredil za dve leti.

"Pogajanja smo danes zaprli, je pa to načelo, kako bomo v tem mandatu delali. ESS ne vidimo kot privesek, temveč bo socialni dialog postal način delovanja vlade. Po enakem načelu se bomo lotili vseh predlogov zakonov, saj smo se že dogovorili za odprtje novih pogajanj o predlogu božičnice ter možnosti skrajševanja delovnega časa," je dejal Mesec.

Novice Zakaj nam je Fajonova prikrivala, da Golob pritiska za odstavitev veleposlanika v ZDA?

Zakon v petek na potrditev ESS in nato v parlamentarno proceduro

Ob tem je še napovedal, da bo zakon v petek šel na potrditev ESS, nato pa v parlamentarni postopek. Vmes bo ministrstvo v dveh mesecih pripravilo pravilnik, ki bo določil tudi tehnično izvedbo zakona.

Odločitev sindikatov, da se vrnejo v ESS, je pozdravil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, ob tem pa poudaril, da spremljanje delovnega časa zaposlenih za delodajalce ni nič novega, saj to že od nekdaj počnejo, da lahko obračunajo plače. Od te obveznosti zato ne bežijo, a je pomembno, da podjetjem novosti ne povzročajo dodatnih stroškov in birokratskih obremenitev.

Po besedah izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitje Gorenščka so glede omenjenega predloga zakona naredili velik preobrat in dosegli besedilo, ki je sprejemljivo za vse tri strani. "To je model tudi za reševanje preostalih odprtih vprašanj in prvi korak k zaupanju med pogajalskimi partnerji," je dodal.

Novice Jeseni se obeta zvezdniški sodni postopek

Na ministrstvu za delo upajo, da bodo socialnemu dialogu sledila tudi preostala ministrstva

Z vrnitvijo socialnega dialoga v uveljavljene okvirje so zadovoljni tudi na sindikalni strani. Kot je povedal predsednik Pergama Jakob Počivavšek, gre pri današnjem dogovoru za pereče vprašanje, zato upa, da bo spremenjena zakonodaja pripomogla k zmanjšanju števila kršitev.

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko pa je dodal, da je ministrstvo za delo zgolj eno ministrstvo, zato pričakuje, da bodo učinkovitemu in uspešnemu socialnemu dialogu sledila tudi ostala. Kot je poudaril, je bilo prav na področju delovnega časa zadnjih nekaj let največ kršitev s področja delovnopravne zakonodaje. Po uveljavitvi sprememb bodo inšpektorji po njegovem lahko učinkoviteje preganjali kršitelje pravic zaposlenih.