Četrtek, 23. 7. 2020, 13.06
4 leta, 3 mesece
Podpredsednica EK zaskrbljena zaradi nove slovenske medijske zakonodaje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,94
38
Predlagane spremembe medijske zakonodaje v Sloveniji Evropska komisija skrbno spremlja, delo na predlaganih spremembah pa spremljam z zaskrbljenostjo, je danes ob predstavitvi ključnih ugotovitev poročila o medijskem pluralizmu v EU za leti 2018 in 2019 dejala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, piše STA.
Slovensko vlado je tudi pozvala, naj spremembe medijske zakonodaje natančneje prouči. Glede razmer na področju medijev in njihovega lastništva je še dejala, da Slovenija ne bi smela slediti Madžarski.
Glede na danes predstavljeno poročilo in razmere v Sloveniji je ocenila, da so nekateri trendi skrb vzbujajoči. Poročilo sicer ugotavlja stagnacijo, ponekod tudi degradacijo medijskega pluralizma v Sloveniji. Glede na štiri parametre Slovenija pri dveh - temeljna zaščita in družbena vključenost - sodi med države s srednjim tveganjem, veliko tveganje pa si je Slovenija prislužila pri tržni pluralnosti in politični neodvisnosti, poroča STA.
V pripravi trije medijski zakoni
V zvezi s Slovenijo je Jourova danes ponovno omenila tudi primer napadov politike na Blaža Zgago v preteklosti in spomnila, da je o tem govorila s slovensko stranjo in zahtevala, da se napadi nanj prenehajo.
Slovensko ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novel treh medijskih zakonov. Sprva zelo kratko javno obravnavo, predvideno je bilo pet dni, je nato vlada podaljšala do 5. septembra. Gre za novele zakonov o medijih, Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in STA. Predlagana sprememba medijske zakonodaje je sprožila ostre odzive opozicije, stanovskih organizacij in mednarodnih združenj.
Poročilo ne predstavlja uradnega stališča Evropske komisije
Minister za kulturo Vasko Simoniti je v odzivu na kritike menil, da je slovenski medijski prostor izrazito nepluralen in pristranski, v pristranskosti pa naj bi prednjačil prav javni servis RTVS. Spremembe, vključene v predlog zakona o RTVS, po njegovih besedah, narekujejo, naj se RTVS spremeni v dinamično, tehnološko in vsebinsko dinamično institucijo, ki je kot javni servis zavezana temeljnemu profesionalizmu.
Poročilo o medijskem pluralizmu v EU je pripravil Evropski univerzitetni inštitut (EUI) in ne predstavlja uradnega stališča Evropske komisije, je uvodoma še dejala Jourova in napovedala, da bo Evropska komisija njegove ugotovitve med drugim vključila v poročilo o vladavini prava v Evropi, ki bo predvidoma objavljeno septembra.
Poročilo ugotavlja stagnacijo in degradacijo
V Sloveniji je glede medijskega pluralizma zaznati stagnacijo, ponekod tudi degradacijo, navaja danes predstavljeno poročilo o medijskem pluralizmu v EU, Turčiji in Albaniji v letih 2018 in 2019.
Glede na štiri parametre Slovenija pri dveh - temeljna zaščita in družbena vključenost - sodi med države s srednjim tveganjem, veliko tveganje pa si je Slovenija prislužila pri tržni pluralnosti in politični neodvisnosti. Poslabšanje je Slovenija zabeležila na področju temeljne zaščite in tržne pluralnosti, medtem ko tveganje glede politične neodvisnosti in družbene vključenosti v primerjavi s predhodnim poročilom ostaja enako.
Največje tveganje je opazno na področju politične neodvisnosti, kjer je Slovenija doseglo 69 odstotkov. Razlog za to je, da so številni mediji v lasti političnih strank ali nekdanjih članov in vidnih podpornikov. Prav tako obstaja navzkrižje interesov med mediji in politiko, kar je še posebej očitno na lokalni in regionalni ravni.
Drugi kazalniki velikega tveganja vključujejo kazalnik koncentracije medijev, kar nakazuje na potrebo po boljšem nadzoru ustreznih organov, da bi preprečili sporne prevzeme ali združitve. Kazalniki o koncentraciji spletnih platform in uveljavljanju konkurence ter vpliv oglaševalcev in lastnikov na uredniške vsebine prav tako predstavljajo podobno tveganje. Predvsem zaradi nadaljnjega razvoja koncentracije medijev in pomanjkanja regulativnih ukrepov, ki bi zagotovili, da na uredniško vsebino ne vplivajo lastniki ali oglaševalski interesi.
Veliko tveganje je prav tako pri kazalniku glede dostopa do medijev za lokalne ali regionalne oblasti, regionalne medije ter glede dostopa žensk do medijev.
V primerjavi z zadnjim poročilom iz leta 2018 letošnje poročilo navaja, da se v Sloveniji ni veliko spremenilo, kar je razvidno tudi iz ocen tveganja na posameznih področjih.
"V Sloveniji je uresničenih veliko vidikov medijskega pluralizma, vendar velikokrat le s količinskega vidika. V vseh medijskih sektorjih je prisotno pomanjkanje raznolikosti in vprašanje gospodarske vzdržnosti, kar se kaže v slabih in negotovih delovnih pogojih za številne zaposlene v medijih," navaja poročilo. Ob tem dodaja, da so še vedno nekatera glavna vprašanja slovenske medijske krajine "velika koncentracija medijev, pomanjkanje transparentnosti lastništva, majhno število različnih lokalnih in regionalnih novic (vključno s dopisniki), slabi delovni pogoji, javni verbalni napadi, pogoste žalitve politikov na družbenih omrežjih in pomanjkanje jasne digitalne ureditve".
Poročilo tudi poziva, da bi se morala slovenska medijska politika osredotočiti na kratkoročne in dolgoročne ukrepe za podporo kakovostnim medijem in novinarstvu, kar vključuje takojšnje ukrepe ministrstva za kulturo in drugih pristojnih ministrstev pri dodeljevanju sredstev in uresničevanju (novih) ukrepov za stabilno zaposlovanje novinarjev, davčne olajšave za medije ali vsebine, ki so še posebej opredeljene kot javni interes, ter zagotoviti transparentnost finančnih struktur ob poskusih prevzema ali združitve medijev.
Poročilo o Sloveniji sta pripravila Marko Milosavljević in Romana Biljak Gerjevič iz Ljubljanske univerze.
Glede splošnih razmer v Evropi je podpredsednica Evropske komisije še dejala, da bo Evropska komisija vse skrb vzbujajoče trende na področju medijev naslovila z ustreznimi ukrepi.
KPK: solastništvo medija pri glasovanju o zakonodaji ne pomeni nasprotja interesov
KPK je v odgovoru poslancu SD Marku Koprivcu glede vprašanja konflikta interesov pri predlaganih spremembah medijske zakonodaje pojasnila, da zgolj solastništvo ene od gospodarskih družb, ki bi bila kot vse druge podvržena zakonu, še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov. Drugače bi bilo, če bi se zakon nanašal le na konkretno medijsko hišo.
Poslanec SD Marko Koprivc je na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) naslovil dopis, v katerem opozarja na nevarnost konflikta interesov, korupcijskih tveganj in neintegritetnega ravnanja nekaterih ministrov in poslancev zaradi lastništva v družbi NovaTV24. Omenjena družba je namreč na podlagi protikoronske zakonodaje dobila neposredno finančno korist v obliki oprostitve plačila storitev RTV signala ter plačila frekvenčnine. Podobna možnost uzakonitve finančne koristi za gospodarsko družbo, katere solastniki naj bi bili ministri in poslanci iz SDS, se po Koprivčevih navedbah kaže tudi pri predlaganih spremembah medijske zakonodaje, piše STA.
Koprivc se je zato na KPK obrnil z vprašanjem, ali so se ministri in poslanci pri glasovanju o predlogu zakonodaje, zaradi katere bi se gospodarska družba, katere solastniki so, lahko okoristila, dolžni izločiti iz glasovanja.
Kot so za STA potrdili na KPK, so poslancu odgovorili na vprašanje o dolžnosti izločanja pri glasovanju ministrov in poslancev, a ob tem pojasnili, da gre za neobvezno mnenje, saj da lahko avtentično razlago posameznih zakonskih določb poda le DZ.
Kako zakon opredeljuje nasprotje interesov
Navedli so, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist za osebo, njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Pri tem pa je treba okoliščine vedno preverjati z vidika konkretnega primera, so pojasnili.
Vendar pa po njihovih navedbah nasprotja interesov, kot ga definira zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, po naravi stvari ne gre interpretirati kot omejevanja splošne glasovalne pravice, glasovanja voljenih predstavnikov v parlamentu ali občinskem svetu ali glasovanja za imenovanje na funkcije znotraj posameznega organa. Glasovanje zase oziroma za povezane osebe lahko izpolnjuje znake nasprotja interesov po omenjenem zakonu le pri opravljanju javnih nalog, ne pa na primer pri izvajanju splošne volilne pravice, poroča STA.
Podobno velja za glasovanja v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju. Tako zakon ne omejuje ustavne pravice poslanca, da glasuje po svoji vesti - četudi zase ali za povezano osebo - v kolikor seveda glas ni posledica kakšnega kaznivega dejanja, na primer korupcije, so pojasnili.
Zgolj lastništvo ene družbe še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov
Po oceni komisije tako zgolj solastništvo ene izmed gospodarskih družb, ki bi poleg vseh ostalih družb, ki bi bile podvržene temu zakonodajnemu okviru, še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov oziroma okoliščin, kjer bi bila potrebna izločitev uradne osebe iz vseh postopkov, povezanih s konkretnim zakonodajnim predlogom, piše STA.
"Odgovor bi bil seveda drugačen, če bi se glasovalo o zakonodajnem predlogu, ki bi se nanašal izključno na konkretno medijsko hišo in v katerem bi bile podane pravice izključno tej medijski hiši oziroma gospodarski družbi, katere solastniki so nekateri poslanci in ministri. V takem primeru pa bi se morali skladno z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije iz glasovanja izločiti vsi poslanci oziroma ministri, ki bi bili povezani s konkretno gospodarsko družbo," so po pisanju STA še pojasnili na KPK.
38