Ponedeljek, 30. 9. 2019, 18.00
5 let, 2 meseca
Po odmevnem primeru družine Janković prvi predlogi sprememb insolvenčne zakonodaje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,47
4
Implementacijska skupina je na današnjem sestanku, na katerem je obravnavala zadnji dopolnili novele Zakona o finančnem poslovanju, obravnavala več predlogov sprememb insolvenčne zakonodaje. Člani skupine so ocenili, da je treba institut poenostavljene prisilne poravnave obravnavati ob ugotovljenih tveganjih in ga nadgraditi z varovali.
Kot so pojasnili na ministrstvu za pravosodje, so v okviru analize izvajanja instituta poenostavljene prisilne poravnave uvodoma predstavili analizo postopkov poenostavljene prisilne poravnave in ugotovitve na podlagi te analize.
Razprava članov implementacijske skupine za nadzor nad izvajanjem insolvenčne zakonodaje je šla v smeri, da je treba institut poenostavljene prisilne poravnave obravnavati ob ugotovljenih tveganjih in ga nadgraditi v smeri večjih varovalk. Obenem je treba mikro- in majhnim gospodarskim subjektom omogočiti večjo možnost orodij za prestrukturiranje – tudi v luči priprave na morebitno zaostrovanje gospodarskih pogojev na trgu.
"Glede na dejstvo, da mora Slovenija v svoj pravni red prenesti evropsko direktivo, je primerneje, da se poenostavitve postopka, ki jih je prinesel postopek poenostavljene prisilne poravnave z namenom lažjega in hitrejšega prestrukturiranja manjšega gospodarstva, vključijo v okvir rednega postopka prisilne poravnave za majhna, srednja in velika podjetja," so zapisali na ministrstvu.
Nova pravila
Pri tem se po njihovih navedbah izključijo tiste rešitve, ki pomenijo največje finančno breme za dolžnika v postopku prestrukturiranja – revidiranje letnih poročil in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij k načrtu finančnega prestrukturiranja.
Na drugi strani pa je v tem postopku možen večji nadzor glede pregleda in preizkusa terjatev in s tem varovanja drugih upnikov, saj je v postopku postavljen upravitelj, so poudarili.
Razprava implementacijske skupine je šla tudi v smeri, da so takšnih izjem in poenostavitev lahko deležni le tisti dolžniki, katerih obveznosti – poleg tega, da izpolnjujejo kriterije za mikrodružbe – ne presegajo zakonsko določenega zneska, ki ga opredeli zakonodajalec (na primer 500 tisoč evrov).
Spremembe po odmevnem primeru družine Janković
Prav tako so člani implementacijske skupine opozorili, da je z vidika evropske zakonodaje vprašljiv privilegiran položaj države, ki velja za terjatve države iz naslova davkov, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek.
Člani implementacijske skupine so v okviru razprave predlagali tudi, da je z vidika pravočasne priprave na morebitno novo gospodarsko krizo nujno opraviti makroekonomsko oceno le-te ter glede na ugotovitve in na podlagi dozdajšnjih izkušenj izvajanja obstoječe ureditve v praksi proučiti in po potrebi spremeniti pravila, ki urejajo tako postopke prestrukturiranja kot tudi stečajne postopke. Tako bi gospodarstvu omogočili najustreznejše mehanizme za prestrukturiranje, upnikom pa za dosego poplačila njihovih terjatev v primeru stečajev.
Vprašanje sprememb insolvenčne zakonodaje je postalo odmevno s primerom poenostavljenih prisilnih poravnav družb iz kroga družine ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč avgusta potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo podjetja Electa Holding, s katero bi upniki podjetja do konca leta 2021 prejeli le pet odstotkov svojih terjatev. Na sklep se je nato sicer pritožilo. Skupna vrednost odpisanih terjatev do vseh podjetij iz skupine Electa znaša 29 milijonov evrov.
4