Petek, 11. 10. 2024, 15.25
2 meseca, 2 tedna
Po mnenju vodstva zaporov zagotovljena varnost delavcev, a incidenti so mogoči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,38
Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) Bojan Majcen je v današnji izjavi za medije dejal, da se lahko zgodijo določeni incidenti, "so se v preteklosti in se bodo tudi v prihodnosti".
Sredi tedna je novomeško sodišče na zaporno kazen zaradi posilstva in spolnega nasilja obsodilo Aleša Črepinka, ki je dejanje storil med prestajanjem zaporne kazni, žrtev pa je bila delavka v zaporu. Generalni direktor URSIKS Bojan Majcen priznava, da se incidenti lahko zgodijo, zagotavlja pa, da je poskrbljeno za varnost delavcev.
Novomeško okrožno sodišče je zaradi posilstva v aprilu 2021 in spolnega nasilja v juniju istega leta Črepinka obsodilo na tri leta in 11 mesecev zaporne kazni, sodba še ni pravnomočna. Žrtev obeh dejanj je bila čistilka, storil pa ju je med prestajanjem zaporne kazni zaradi posilstva, zlorabe prostitucije, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva ter izsiljevanja, so v četrtek poročale Slovenske novice.
Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) Bojan Majcen je v današnji izjavi za medije dejal, da se lahko zgodijo določeni incidenti, "so se v preteklosti in se bodo tudi v prihodnosti". Po njegovih besedah se jim ne bi mogli popolnoma izogniti, tudi če bi bilo v zaporih več zaposlenih. Za vsak incident obžaluje, da se je zgodil, a "tveganja so". Poudaril je, da je za varnost poskrbljeno, da obstajajo načrti varovanja in protokoli.
"Zgodilo se je na območju zavoda"
Glede omenjenega primera je dejal, da je obsojenec takrat prestajal kazen v svobodnejšem režimu, kamor je bil nameščen s sodbo sodišča, tako da se dejanje "ni zgodilo v zaprtem delu zavoda, ampak se je zgodilo na območju zavoda". Osebo so nato premestili v zaprti del zavoda, toleranca do tovrstnih dejanj v zaporih je namreč ničelna, je poudaril.
V URSIKS so za STA dodatno navedli, da je obsojenec junija 2021 med opravljanjem del na območju zapora prišel v stik z zunanjo delavko, ki je zaposlenim v zavodu kasneje sporočila, da se je obsojenec do nje neprimerno vedel. Z obema so opravili razgovor in na podlagi izpovedb zunanje delavke, ki so izkazovale neprimerno interakcijo obsojenca s sumom na kaznivo dejanje, so tudi nemudoma ukrepali. Obsojenca so premestili v zaprti režim, saj so ocenili, da je s svojim vedenjem zlorabil milejši režim prestajanja kazni zapora, so pojasnili. Ob tem so dodali, da tedaj še niso bili obveščeni o aprilskem primeru posilstva, o katerem so poročale Slovenske novice.
Po navedbah URSIKS so v zavodu opravili tudi pogovor z zunanjo delavko v smislu razbremenitve, po obsojenčevi premestitvi v zaprti režim pa z njim ni več prihajala v stik. "Podana je bila tudi prijava suma storitve kaznivega dejanja na policijo. Obsojenec je po premestitvi v zaprti režim kazen prestal v celoti in ni bil deležen predčasnega ali pogojnega odpusta," so navedli.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na četrtkovi novinarski konferenci po seji vlade dejala, da je s primerom seznanjena iz medijev in da podrobnosti ne pozna.
Na vprašanje, ali je po njenem mnenju dovolj poskrbljeno za varnost zaposlenih v zaporih, je odgovorila, da je v stikih z vsemi direktorji posameznih zaporov, da se pogovarja tudi s pravosodnimi policisti in drugimi strokovnimi delavci, ki delujejo v zaporskem sistemu, a do zdaj ni dobila informacije, da bi bilo za njihovo varnost slabo poskrbljeno. "Res pa je, in tega se je treba zavedati, da smo tudi v preteklosti že imeli incidente, ko so zaprte osebe napadle pravosodne policiste, da gre za zaprte osebe in da se lahko to zgodi večkrat," je dodala.
