Po delo in spoštovanje čez mejo

Dušan Cvetko, predsednik Civilne iniciative Apače in zdravstveni delavec, ter Tadeja Kuhar, fizioterapevtka, sta le dva od okoli 14 tisoč Slovencev, ki se na delo v Avstrijo vozijo že več let. Kot je povedal Cvetko, delavci v Avstriji dobijo spoštovanje in delo, ki ga v Sloveniji ne morejo dobiti.

Dela v Sloveniji ni bilo mogoče dobiti Cvetko je diplomirani zdravstveni delavec, ki na delo v Avstrijo hodi že 23 let. Dela na nevrološki kliniki v Gradcu. Kot je pojasnil, se je po tem, ko se je leta 1990 vrnil z začasnega dela v Švici, kjer je bil prav tako zaposlen na nevrološki kliniki, z ženo odločil, da se vrne domov in poišče službo v Sloveniji. "Vendar je bilo takrat nemogoče dobiti delo nekje v bližini. V mojem poklicu niti v Murski Soboti niti v Mariboru," je pojasnil.

Zato se je odločil, da službo poišče v Avstriji, sicer pa bi se vrnil v Švico. Kmalu so ga, kot je dejal, z odprtimi rokami sprejeli na kliniki v Gradcu, saj so cenili njegove izkušnje in tudi znanje tujega jezika. "Tako sem tam ostal," je povedal. Zaposlitev v Sloveniji je potem sicer še iskal, vendar je bil pri tem neuspešen, saj čeprav se je vedno znova pisalo o tem, da je zdravstveni kader iskan, nikakor ni bilo možnosti, da bi dobil službo v bližnji okolici.

Dejal je še, da so razmere za delo za večino slovenskih čezmejnih migrantov dokaj težke že zaradi samega jezika, ki je izredno pomemben. Plača je bila kar nekaj časa sicer boljša, vendar ko se zdaj pogovarja z nekaterimi znanci, ki delajo na primer v Ljubljani, opaža, da razlika sicer še vedno je, če pa bi se podrobno lotili preračunavanja in odšteli vse stroške, razlika ne bi bila več tako velika. "Jaz se na primer vozim 140 kilometrov dnevno, odštejemo pa lahko tudi denar za malico, ki nam je v Avstriji ne priznajo," je pojasnil.

Slovenci zelo iskana in cenjena delovna sila O svoji izkušnji, pa tudi izkušnjah nekaterih drugih delavcev, je še povedal, da so zelo iskana in cenjena delovna sila v Avstriji, pa tudi v drugih državah. Na eni strani tako dobijo spoštovanje in delo, ki ga v Sloveniji ne morejo dobiti, na drugi strani pa jih v Sloveniji, čeprav sploh na njihovem koncu kronično primanjkuje delovnih mest, še dvojno obdavčuje.

Na zaposlitveni oglas je naletela ob koncu študija Na delo v severno sosedo se že osem let vozi tudi fizioterapevtka Tadeja Kuhar. Iz okolice Kranja se je v skoraj sto kilometrov oddaljen Feld Kirchen pred leti vozila vsak dan, zdaj zaradi družine dvakrat tedensko. "Vožnja mi nikoli ni bila problem, porabim eno uro v eno smer, kar je skoraj enako, kot če bi se vozila v središče Ljubljane," pravi.

V Avstriji je zaposlena za nedoločen čas, tam ima urejeno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, napoved za odmero dohodnine pa mora posebej vložiti tudi v Sloveniji.

To je njena prva zaposlitev, na zaposlitveni oglas je naletela ob koncu študija na fakulteti. Javila se je po telefonu, delodajalec pa ji je uredil vso potrebno dokumentacijo – ker Slovenija še ni bila v Evropski uniji tudi dovoljenje za delo in dovoljenje za bivanje.

"Službe v Sloveniji sploh nisem iskala. Moj glavni namen je bil, da bi se dobro naučila nemščine in da bi ostala približno pol leta. Potem sta me zelo navdušila njihov način dela in mentaliteta, zato sem ostala," pojasnjuje Kuharjeva.