Četrtek, 27. 6. 2019, 13.23
4 leta, 9 mesecev
Partnerji v zdravstvu glede drugega aneksa najverjetneje še ne bodo dosegli dogovora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Dogovora o aneksu dve med partnerji v zdravstvu danes ne gre pričakovati.
Partnerji v zdravstvu soglasje o drugem aneksu k splošnemu dogovoru iščejo na arbitraži. Kot je mogoče razbrati iz izjav ministra za zdravje Aleša Šabedra in predsednice zdravniške zbornice Zdenke Čebašek-Travnik ob robu seje, dogovora danes ne gre pričakovati. V tem primeru bo o njem odločala vlada. Med drugim ostaja odprto tudi vprašanja plačila tistih, ki delajo več.
Aneks številka dve k splošnemu dogovoru je namreč naslednji korak pri urejanju razmer v primarnem zdravstvu in bo imel tudi finančne posledice. Družinski zdravniki, ki so na svojo preobremenjenost opozorili tudi s kolektivnimi odpovedmi, so te po sprejetju prvega aneksa, ki je mejo za odklanjanje bolnikov postavil pri 1.895 glavarinskih količnikih, zamrznili do jeseni.
Šabeder: Pomembno je, da so več plačani tisti, ki delajo več
Na mizi je po besedah ministra za zdravje Aleša Šabedra več kot 160 odprtih vprašanj. Kot je dejal Šabeder, je ključno, da so se danes seznanili z najbolj perečo problematiko, ne verjame pa, da bo arbitraža uspešna. O ključnih razhajanjih bo zadnjo besedo tako imela vlada.
Med drugim morajo uskladiti predvsem način nagrajevanja. "Za ministrstvo je ključno, da se nagradi tiste, ki delajo nad 1.895 glavarinskimi količniki," je dejal Šabeder. Poudaril je še, da je pomembno, da so več plačani tisti timi, ki delajo več, in sicer tako zdravniki kot tudi medicinske sestre. Po ministrovi oceni gredo predlogi partnerjev na tem področju v enako smer, morali pa bi se uskladiti o višini razredov in odstotkih sredstev, ki bodo na namenjena omenjenim timom.
Pomembno je, da so več plačani tisti, ki delajo več, je povedal zdravstveni minister Aleš Šabeder.
Prav tako bo treba zagotoviti denar za plačilo. O natančni višini potrebnih sredstev Šabeder danes še ni mogel govoriti, zagotovo pa gre za nekaj milijonov evrov na letni ravni. Na sredinem sestanku z vodstvom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so ugotovili, da je po grobih ocenah na razpolago med sedem in osem milijonov evrov neporabljenih sredstev. Minister verjame, da bodo iz tega lahko zagotovili sredstva za drugi aneks.
Zdravniška zbornica bi v skrajševanje čakalnih dob vključila tudi zasebnike
Prihodnji teden bo Šabeder z ministrom za finance Andrejem Bertoncljem poskušal najti rešitev glede sprejetja odloka, s katerim bi povišali dovoljeno porabo ZZZS v letošnjem letu. V zdravstveni blagajni se bo namreč nabralo okoli 53 milijonov evrov več od prvotno načrtovanih, pri porabi dodatnih sredstev pa se je zataknilo zaradi ustavne presoje proračunskih dokumentov.
Zdravniška zbornica bi v skrajševanje čakalnih dob vključila tudi zasebnike, je povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik.
Tudi za Zdravniško zbornico Slovenije je ključno plačilo dela nad 1.895 glavarinskimi količniki in plačilo programov, ki bi privedli do skrajšanja čakalnih dob, je pojasnila Čebašek-Travnikova. Pri ukrepih, s katerimi bi skrajšali čakalne dobe, pričakujejo vključitev vseh izvajalcev, ki imajo dovoljenje za delo.
To po njenih besedah pomeni vključitev ne samo koncesionarjev, ampak tudi čistih zasebnikov: "Zbornica zastopa stališče, da je treba dostopnost do zdravstvenih storitev, ki jih izvajajo zdravstveni zavodi, javni ali zasebni, bolnikom omogočiti z denarjem, ki je na razpolago. Tega je nekaj, je pa veliko omejitev, kako bi ga lahko uporabili." Na podlagi minulih usklajevanj Čebašek-Travnikova ocenjuje, da temu predlogu ne kaže najbolje.
Družinski zdravniki odpovedi zamrznili do jeseni
Družinski zdravniki, ki so zagrozili z odpovedmi, so te po sprejemu aneksa številka ena, ki je sledil njihovi zahtevi po novi postavitvi meje obremenitve, zamrznili do jeseni. A predsednica zbornice ob tem opozarja, da je pomiritev samo navidezna. "Zdravniki še vedno sporočajo, da nameravajo izstopiti iz večnega pritiska in zahtev," je poudarila in dodala, da po njeni oceni ni mogoče pričakovati ključnih administrativnih razbremenitev.
Kot torej kaže, bo tudi postopek za sprejem drugega aneksa sledil prvemu, ki je mejo za odklanjanje novih bolnikov postavil pri 1.895 glavarinskih količnikih. Arbitraža o aneksu številka ena v začetku maja se je namreč hitro zaključila brez dogovora partnerjev, o njem pa je nato odločala vlada.
