Sreda, 15. 10. 2025, 20.15
2 tedna, 5 dni
Dobava orožja Ukrajini: "Mir dosežeš, ko imaš močne zmogljivosti"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
Obrambni ministri zveze razpravljo o ključnih odločitvah vrha v Haagu.
Dobave ameriškega orožja Ukrajini bo financirala več kot polovica članic zveze Nato, je danes po zasedanju obrambnih ministrov zavezništva povedal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Napovedal je tudi nadaljnje ukrepe za zaščito pred droni. Slovenski obrambni minister Borut Sajovic je poudaril, da Ukrajincev pred zimo ne smemo pustiti samih. Da so brezpilotniki ključni za obrambo na frontni črti, je danes dejal ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal po srečanju z ministrskimi kolegi v Bruslju.
"Bodimo iskreni, ta zima bo za ljudi v Ukrajini huda. Mi kot zavezniki, kot evropske države jih ne smemo in ne moremo pustiti samih. Pomagati je treba na vse možne načine. Če se v Ukrajini zgodi črni scenarij, potem nas bo čakalo še več dela, še več odrekanja in pa še več stroškov," je po zasedanju obrambnih ministrov Nata povedal minister Borut Sajovic.
Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pravi, da Natova pomoč Ukrajini prihaja v ključnem trenutku pred zimo.
Zato se je tudi Slovenija nedavno pridružila novi Natovi pobudi, prek katere evropske članice in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja in druge vojaške opreme Kijevu. Po neuradnih informacijah POP TV bo prispevala 43 milijonov evrov, česar pa minister ni želel potrditi.
Več kot polovica zaveznic bo pomagala
Kot je povedal Rutte, je dve milijardi dolarjev za dobavo prvih štirih svežnjev ameriškega orožja in druge vojaške opreme Ukrajini prek Natove pobude PURL prispevalo šest držav članic, to so Danska, Norveška, Švedska, Nemčija, Nizozemska in Kanada.
"Danes pa so zaveznice ena za drugo napovedovale nove prispevke. Zdaj se jih je pridružilo že več kot polovica," je dejal glede pobude, v okviru katere Kanada in evropske članice Nata plačujejo za dobave ameriškega orožja in druge vojaške opreme Kijevu. Pobudi se je nedavno pridružila tudi Slovenija.
Ta podpora Ukrajini je po besedah generalnega sekretarja tako pomembna za varnost Nata, da se bo članicam upoštevala pri izpolnjevanju zaveze k zvišanju jedrnih obrambnih izdatkov na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki je del širše zaveze k zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov BDP do leta 2035, sprejete na vrhu v Haagu.
Zviševanje obrambnih izdatkov je bila druga osrednja tema današnjega zasedanja obrambnih ministrov, ki je bilo prvo po junijskem vrhu voditeljev. "Danes smo se strinjali, da bomo še okrepili naše zmogljivosti, da bi izpolnili zaveze iz Haaga o povečanju naložb v obrambo," je povedal Rutte.
Kot je dejal, so spričo nedavnih incidentov z brezpilotniki in ruskimi letali na vzhodu Evrope z ministri razpravljali še o krepitvi obrambne in odvračalne drže zavezništva. Nato bo tako po njegovih navedbah sprejel niz dodatnih ukrepov za soočanje z droni. Obenem je zagotovil, da se Natove aktivnosti ne podvajajo z aktivnostmi EU, ki namerava na vzhodu Evrope vzpostaviti tako imenovan dronski zid.
Zaščito pred droni potrebuje vsa Evropa, in ne samo njen vzhodni del, je ob prihodu na današnje srečanje obrambnih ministrov članic EU povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Ministri se sestajajo dan pred predstavitvijo konkretnega časovnega načrta za ustrezno obrambno pripravljenost EU do leta 2030.
"Ko smo začeli govoriti o dronskem zidu, smo govorili o vzhodnem delu EU. Vendar pa so nato druge članice rekle, da lahko droni na primer pridejo tudi z ladij, tako da so ogrožene tudi države na jugu. Zdaj govorimo o protidronski zaščiti za vso Evropo," je povedala Kallas."Mislim, da so vsi razumeli, da je ogrožena čisto vsaka članica in da potrebujemo načrt za to," je še povedala o vzpostavitvi zaščite pred brezpilotnimi letalniki. "Naš cilj je, da do konca leta 2027 vzpostavimo funkcionalno obrambo proti dronom," je kasneje zapisala na omrežju X.
Tako bo po njenih navedbah protidronske ukrepe za celotno Evropo vključeval tudi časovni načrt za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti EU do leta 2030, o katerem danes na delovni večerji v Bruslju razpravljajo obrambni ministri članic unije, med njimi minister Borut Sajovic.
Bruselj bo načrt, ki ga bodo prihodnji četrtek na vrhu v Bruslju obravnavali voditelji članic, predstavil, potem ko je EU v zadnjega pol leta naredila prve konkretne korake za okrepitev svoje obrambe. Med drugim že izvaja načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb na tem področju.
Sajovic: sredstev nismo jemali zdravstvu ali sociali
"Kar se tiče zneskov in podatkov, smo povedali, da jih ne bomo uporabljali in pa zlorabljali za notranje politične delitve," je poudaril. Je pa pojasnil, da sredstva niso bila vzeta nobenemu drugemu družbenemu podsistemu, kot sta zdravstvo ali sociala, ampak gre za sredstva ministrstva za obrambo, namenjena krepitvi zmogljivosti.
Kot je še povedal, bo slovenski prispevek namenjen izključno za ukrajinsko obrambo, vključno z obrambo proti dronom in protizračno obrambo, da "bodo ukrajinska mesta, civilisti, ženske in otroci bolje zaščiteni, da jim ne bo treba noči in dnevov prebivati v kleteh, na mrazu in pa v pomanjkanju".
"Mir dosežeš, ko imaš močne zmogljivosti"
Podobno pričakovanje glede podpore Ukrajini prek Natove pobude PURL je izrazil tudi ameriški obrambni minister Pete Hegseth, pri čemer je poudaril, da lahko država mir doseže, ko je močna. "Mir dosežeš, ko imaš močne in resnične zmogljivosti, ki jih nasprotniki spoštujejo," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Obrambni ministri Nata, med njimi slovenski Borut Sajovic, so danes razpravljali o ključnih odločitvah julijskega vrha v Haagu, na katerem so se članice zavezale zvišanju izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP in nadaljnji podpori Ukrajini.
Ukrajinski zavezniki za skupen razvoj in dobavo dronov
Brezpilotniki so ključni za obrambo na frontni črti, je ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal danes sporočil po srečanju z ministrskimi kolegi v Bruslju. Več držav je Kijevu obljubilo nadaljnjo podporo. Velika Britanija je napovedala skupen projekt za razvoj izboljšanih dronov, ki bi jih nato v velikih količinah dobavljali Ukrajini.
"Hvaležni smo vsem državam, ki nam še naprej stojijo ob strani. Vaša vojaška, finančna in politična podpora je ključnega pomena za dosego pravičnega in trajnega miru," je Šmihal na omrežju X sporočil po srečanju tako imenovane kontaktne skupine za podporo Ukrajini, ki je danes potekalo ob robu zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju.
Britanski obrambni minister John Healey je medtem na skupni novinarski konferenci s Šmihalom in nemškim kolegom Borisom Pistoriusom napovedal, da nameravajo skupaj z Ukrajino razviti izboljšane prestrezne drone z imenom octopus. Te naj bi nato v Veliki Britaniji proizvajali v velikih količinah in jih vsak mesec več tisoč poslali Ukrajini.
Ministri so poudarili, da pomena brezpilotnih letalnikov v sodobnem vojskovanju ne gre podcenjevati, partnerji Ukrajine pa želijo od podpore Kijevu imeti dodatne koristi tudi za lastno obrambo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"To je priložnost, da združimo ukrajinsko inovativnost in neposredne izkušnje z bojišča z modernim dizajnom in tehnologijami masovne proizvodnje, ki jih lahko prispevamo mi," je še povedal Healey in dodal, da je Velika Britanija letos Ukrajini že dobavila 85.000 dronov za obrambo pred rusko agresijo.
Nadaljnja vojaška pomoč Kijevu je bila ena glavnih tem današnjih pogovorov obrambnih ministrov v Bruslju.
