Pahor se brani: Kot premier nikoli nisem podlegel pritiskom #Teš6

Nenavadno je, da je komisija državnega zbora v svojem končnem poročilu politično odgovornost za projekt Teš 6 izrecno pripisala vladi, ki sem jo vodil, končno poročilo parlamentarne komisije komentira predsednik republike Borut Pahor.

"Vlada, ki sem jo vodil, projekta Teš 6 ni niti začela niti končala. V tem času vlada tudi ni sprejela odločitev o garancijah za to investicijo," poudarja nekdanji predsednik vlade.

Pahor: Nikoli nisem podlegel različnim pritiskom, niti ko sem bil premier

Kot pojasnjuje Pahor, je konec leta 2009 in v začetku leta 2010 kot premier sprožil vprašanje o primernosti izrabe fosilnih energentov in zato tudi sklical strateški svet za energetiko. Strokovno mnenje glede omenjenega vprašanja je bilo po njegovih besedah na svetu razdeljeno.

"Pri opravljanju svojih nalog, tudi v času, ko sem bil predsednik vlade, sem večkrat izpostavljen pritiskom različnih interesnih skupin. Nikoli jim nisem podlegel in jim tudi sedaj ne," razlaga Pahor in dodaja, da ob upoštevanju pristojnosti vlade glede omenjene investicije ni opustil nobenega dolžnega ravnanja.

Parlamentarna komisija največjo politično odgovornost za nepravilnosti pri projektu Teš 6 pripisuje vladi Boruta Pahorja, ki je v državi vladala od leta 2008 do leta 2011. Foto: Bor Slana

Kot poudarja, se je pri odločitvah naslanjal na nasvete in predloge pristojnih ministrov, saj je predpostavljal, da razpolagajo z vsemi relevantnimi informacijami.

Na vprašanje, ali se čuti odgovornega za malomarno in neodgovorno ravnanje, podrejeno Tešu, kot v poročilu ugotavlja komisija, in kakšno potezo bo sprejel glede končnega poročila, Pahor ni izrecno odgovoril. 

"Zadovoljen sem, da sem lahko z dvema pričanjema pred komisijo pomagal osvetliti razmere, povezane s to investicijo. Pričakujem, da bodo organi pregona čimprej ugotovili, ali je bilo pri vodenju in izvajanju investicije zagrešeno kakšno kaznivo dejanje in ga bodo sankcionirali," je še pojasnil predsednik države.

Lahovnik: Kdo je politično odgovoren, da postopki na policiji in tožilstvu stojijo?

Komisija politično odgovornost v obdobju Pahorjeve vlade pripisuje predvsem takratnemu ministru za finance Francu Križaniču in gospodarskemu ministru Mateju Lahovniku.

Lahovnik za Siol.net pojasnjuje, da se investicija v Teš 6 ni začela v času Pahorjeve vlade, niti je ni izvajala vlada, temveč sta investicijo vodili in nadzirali upravi in nadzorna sveta Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Holdinga slovenske elektrarne (HSE).

"Že januarja 2010 sem pisal Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), naj preveri investicijo. Hkrati je vlada kot skupščina HSE holdingu naložila, naj proti odgovornim v upravah in nadzornih svetih ustrezno ukrepa in vloži odškodninske in morebiti kazenske tožbe," razlaga Lahovnik.

Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik se sprašuje, kdo je politično odgovoren, da se postopki na policiji in tožilstvu deset let po podpisu pogodb ne premaknejo z mrtve točke. Foto: Bor Slana

Kot največji problem afere Teš 6 nekdanji gospodarski minister sicer zaznava to, da postopki tudi v desetih letih od podpisa pogodbe niso dobili epiloga: "Očitno tudi postopki, ki jih je izvedla policija in tožilstvo proti posameznikom, niso dobili epiloga."

Na vprašanje, ali se čuti politično odgovornega, Lahovnik odgovarja, da je ministrstvo vedno politično odgovorno za energetsko politiko države: "S tem nimam nobenih težav. Nikakor pa ministrstvo ni odgovorno za posamezne investicije, ki jih izvajajo družbe v posredni lasti države in imajo za nadziranje naložb svoje uprave in nadzorne svete. Ministrovo vmešavanje v posamezne investicije bi bilo celo v nasprotju z zakonodajo."

Namesto da v predvolilnem času razpravljamo o politični odgovornosti, bi bilo po njegovih besedah bolj koristno, če bi odškodninski in kazenski postopki policije in tožilstva že zdavnaj dobili epilog. "In če že govorimo o politični odgovornosti, se vprašajmo, kdo pa je potem politično odgovoren, da ti postopki na policiji in tožilstvu stojijo. To je zame ključno vprašanje," poudarja Lahovnik.

Križanič: Gre za čisto politično igro

Nekdanji finančni minister Križanič je v zvezi s projektom postavitve Teš 6 kot analitik sodeloval z analizo makroekonomskih učinkov gradnje in delovanja tega bloka ter analizo ekonomskih učinkov različnih terminov dokončanja projekta.

Analize so bile del vloge za pridobitev energetskega dovoljenja. Bil je tudi član strokovne komisije, ki je z različnih vidikov proučevala potrebnost postavitve Teš 6. "Ker sem bil vključen v študije v zvezi s Teš 6, sem se pozneje kot član nadzornega sveta HSE in nato minister za finance izločil iz glasovanja pri odločanju o tem projektu oziroma dodeljevanju državne garancije za najete kredite za izvedbo tega projekta," pojasnjuje Križanič.

Nekdanji finančni minister Franc Križanič poudarja, da kot minister za finance ni imel možnosti, da bi zaustavil ali nadzoroval projekt podjetij v državni lasti. Foto: STA ,

Križanič je bil po ugotovitvah komisije kot nekdanji svetovalec Teš in član nadzornega sveta HSE "ves čas obveščen o stanju pri projektu, a leta 2009 ni opozoril na probleme". Leto 2009 je bilo namreč po oceni komisije ključno, saj je bilo projekt do decembra 2009 "možno ustaviti ali vsaj narediti začasni moratorij in jo na novo strokovno in neobremenjeno premisliti".

A kot poudarja Križanič, finančni minister nima pooblastil, da bi zaustavil ali neposredno kontroliral učinkovitost del pri izvajanju posameznih projektov podjetij v državni lasti. "Da je bilo v zvezi s Teš 6 kaj takšnega mogoče, je čista izmišljotina," razlaga Križanič.

To ponazori s primerom Nove KBM, ko je v Srbiji kupovala Credy banko. "Kot finančni minister sem ji lahko le odsvetoval takšno početje, ker je trg slabo reguliran. Nisem pa mogel tega preprečiti in so jo zato kljub temu kupili," dodaja Križanič.