Petek, 23. 3. 2018, 11.24
6 let, 1 mesec
SD v bran Borutu Pahorju kot najbolj odgovornemu za Teš 6
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,68
28
SD je danes po neuradnih informacijah nasprotovala sklepu preiskovalne komisije, ki največjo politično odgovornost za 1,4 milijarde evrov vreden projekt Teš 6 pripisuje vladi Boruta Pahorja.
Parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je danes sprejela zaključno poročilo.
Sklepi, ki jih je sprejela komisija (vodi jo nepovezani poslanec Matjaž Hanžek), bodo javno znani prihodnji teden.
Vsi sklepi pa niso bili sprejeti soglasno. Sklepu o ugotavljanju politične odgovornosti je namreč nasprotoval Jan Škoberne, poslanec SD, ene od dveh strank, ki ju poročilo najbolj obremenjuje. V SD so to informacijo potrdili. Pojasnili so, da je Škoberne glasoval proti sklepu, ker ta odgovornost prevrača izključno na vlado Boruta Pahorja, ne pa tudi na prvo vlado Janeza Janše, v času katere se je projekt začel pripravljati.
Kot smo prejšnji teden razkrili na Siol.net, je ena ključnih ugotovitev poročila, da je investicija v Teš 6 vzorčni primer delovanja ugrabljene države, za katero največji del odgovornosti nosijo trije ključni možje iz obdobja vlade Boruta Pahorja: takratni predsednik vlade, nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in nekdanji minister za finance Franc Križanič.
Tako Pahor kot Križanič sta (nekdanja) člana SD
Iz te stranke prihajata tudi nekdanja poslanca Bojan Kontič, danes župan Mestne občine Velenje, in Srečko Meh, ki po mnenju piscev poročila prav tako nosita svoj del politične odgovornosti. Oba naj bi namreč že leta 2007 vedela, da je načrtovana cena premoga, na kateri je temeljila ekonomika projekta, lažniva.
Kontič je svojo odgovornost za nepravilnosti pri projektu ta teden zanikal v javnem pismu
Kot je znano, sta Kontič in Meh v letih 2011 in 2012 ločeno v parlamentarno proceduro vložila zakon o 440 milijonih evrov državnih poroštev za Teš 6.
Več takratnih poslancev SD, med drugim Andrej Magajna, je javno potrdilo, da je v času priprave in gradnje projekta Teš 6 nanje pritiskal Kontič, ki o tej temi naj ne bi dovolil pomislekov.
Kako so glasovali v SDS, uradno ni znano. Prav tako ne, v kolikšni meri je v sklepih omenjena prva vlada Janeza Janše, ki po mnenju piscev poročila prav tako nosi politično odgovornost, a ne največjo. Dokument, ki smo ga razkrili prejšnji teden, med politično odgovornimi omenja tudi nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka.
Janša je sicer marca lani na zaslišanju pred komisijo krivdo za podražitve prevalil na Pahorjevo vlado. "Leta 2009 bi lahko projekt ustavili, prihranili bi veliko denarja, ko pa bi se pokazale pozitivne smernice, bi se lahko investicijo nadaljevalo," je takrat dejal Janša in poudaril, da njegova vlada v prvem mandatu nikoli ni odločala o tem, da se projekt podraži.
Poročilo med odgovornimi omenja tudi nekdanjega ministra za finance, pokojnega Andreja Bajuka, češ da ni vztrajal, da morajo v Tešu spoštovati zakonodajo o javnem naročanju.
Pahor: V času naše vlade brez pomembnih odločitev glede financiranja Teša 6
Predsednik države Borut Pahor je danes ob robu obiska pripadnikov Bataljonske bojne skupine 72. brigade v Mariboru zatrdil, da njegova vlada ni niti začela niti končala tega projekta, prav tako pa v tistem času ni bila sprejeta nobena pomembna odločitev glede njegovega financiranja.
Pogodba, ki se je zdela na zadnjem zaslišanju tako zelo eklatanten primer, ko bi se moral celo on sam ukvarjati z njo, je bila podpisana v času neke druge vlade. "Ta pogodba je začela veljati leta 2009 in nisem imel razlogov, da bi dvomil, če o tem nista dvomila finančni in gospodarski minister. Ko pa sem menil, da so nastale okoliščine, da je treba temu posvetiti pozornost, pa sem je dal, kolikor je bilo mogoče," je še pojasnil.
Prepričan je, da kot premier ni opustil nobenega dolžnega ravnanja. "Če mi bo to očitano, bi rad vedel, katero ravnanje sem opustil, pa bi ga moral storiti," je dejal danes.
Ponovil je, da se je kot predsednik vlade "trudil reševati podjetje za podjetjem, reševati slovensko gospodarstvo v času krize, ko se je vse sesuvalo". To je bila ena redkih tedanjih investicij, Pahor pa je zaupal obema ministroma, Lahovniku in Križaniču, da tako strokovno kot osebno svetujeta prave odločitve. "O njim nisem dvomil," je poudaril. (STA)
28