Torek, 7. 5. 2019, 14.33
5 let, 7 mesecev
Pahor poudaril simbolni in stvarni pomen Majniške deklaracije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
3
V predsedniški palači je bil danes sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Predsednik države Borut Pahor je ob tem poudaril "nepozaben simbolni in stvarni pomen" deklaracije. Tlakovala je pot slovenske osamosvojitve, zato si po njegovem zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu.
Po Pahorjevih besedah ima Majniška deklaracija iz leta 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost, njena največja odlika pa je po njegovem prepričanju, da je povezala demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi. "Vse tri njene prvine morajo biti vselej sveže, žive, prepričljive, če hočemo, da se bomo kot narod in država uspešno razvijali," je predsednik republike dejal na srečanju, na katerem so prvič na državni uradni ravni praznovali obletnico branja tega prelomnega dokumenta.
"Glede vseh treh stremljenj seveda še zdaleč nismo rekli zadnje besede in na nek način tudi nikoli ne bomo. Vse tri prvine potrebujejo našo spodbudo, kritiko, polemike, pa tudi potrebno sodelovanje in konsenz. O svoji lastni državi in njeni demokratičnosti odločamo sami, o evropski prihodnosti pa skupaj z drugimi narodi in državami. Tudi danes, 30 let kasneje, je jasno, da je suverena slovenska država, ki je demokratična in vpeta v Evropo, temeljno orodje našega obstanka in razvoja," je dodal Pahor.
"Tedanji dogodki privedli do odločitve o osamosvojitvi"
Opozoril je tudi na opažanje, da je bila javna legitimacija ideje o suvereni državi slovenskega naroda mogoča šele v pogojih demokratične politične pomladi, prej pa je po njegovih besedah veljala za nelegitimno. Pahor je ob tem tudi navedel, na kar je spomnil tudi soavtor deklaracije Dimitrij Rupel, da so dogodki leta 1989 med drugim privedli do prvih demokratičnih volitev, do plebiscita, do odločitve o osamosvojitvi Slovenije ter mednarodnega priznanja Slovenije.
V svojem nagovoru, v katerem je predvsem orisal okoliščine nastanka deklaracije, je Rupel še spomnil, da je dokument nastal v njegovi pisarni aprila 1989 na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Dokument je 8. maja 1989 na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu, ki je bil povezan s procesom proti tako imenovani četverici JBTZ, prebral danes že pokojni literat Tone Pavček. "Pavčka smo prosili za branje, ker je bilo Društvo slovenskih pisateljev prvi podpisnik deklaracije in ker nismo želeli, da bi si jo razlagali kot programsko lastnino katere od štirih strank," je pojasnil Rupel.
Z deklaracijo zahtevali suvereno državo slovenskega naroda
Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev so z deklaracijo med drugim zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.
Naslov deklaracije je povzet po znameniti deklaraciji iz leta 1917, ki jo je v dunajskem parlamentu prebral Anton Korošec. Medtem ko je prva majniška deklaracija napovedala konec Avstro-Ogrske in začetek Jugoslavije, je 72 let pozneje nastala deklaracija napovedala konec Jugoslavije in začetek samostojne slovenske države.
Deklaracija iz leta 1989 je bila po Ruplovih besedah podobno kot deklaracija iz leta 1917 povezana s koncem vojne, ko je sprava neizbežna. Štejemo jo lahko kot prvi, sicer ne povsem zanesljiv steber slovenske države, je še dejal.
Reševali čast slovenske politike
Današnje srečanje je potekalo na pobudo in v organizaciji Jožefa Školča, ki je leta 1989 predsedoval republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS). "Preprosto smo tvegali s tem, da bomo imeli pač sejo družbenopolitične organizacije in da vidimo, ali si jo kdo upa prepovedati," je dejal Školč in poudaril, da so predvsem iskali rešitev, kako bi izrazili svojo jezo in ogorčenje nad drugo aretacijo Janeza Janše.
Fokus zborovanja je bil po Školčevih besedah ves čas na četverici JBTZ in procesu proti njim, in to je bil "tisti najmanjši skupni imenovalec, ki je povezoval zelo različne subjekte". "Tako smo po svoje reševali čast slovenske politike. Ljudje so bili s sodbo nezadovoljni, menili so, da je krivična, odbor je zahteval ponovitev poštenega sojenja," je povedal Školč.
"Strah nas zares ni bilo, stvari bi nam lahko spodletele, če bi izbruhnila kakšna nenadzorovana provokacija. Organizator je vedno odgovoren za javni red in mir, množica je težko obvladljiva. Izkazalo pa se je, da so bili ti protesti v primerjavi s tistimi iz Srbije popolnoma drugačni. Nastopalo se je s pesmijo, recitacijo, ljudje so bolj mirno protestirali in zahtevali svoj prav," je še dejal Školč.
Udeležence nagovoril tudi zapornik Igor Bavčar
Odbor za varstvo človekovih pravic je takrat vodil Igor Bavčar, ki je prav tako nagovoril udeležence današnjega srečanja. Ti dogodki nas še danes opominjajo, kaj je mogoče doseči z vztrajnostjo, je poudaril Bavčar.
Igor Bavčar.
"To je bil čustveno nabit in nepredvidljiv čas, poln neke realne, a pogosto tudi namišljene nevarnosti in dezinoformacij. Šele po poznejšem odkrivanju dokumentov vidimo, čemu vse smo se izognili. Pripravljen je bil nov val aretacij, z imeni in priimki. Verjetno je naš angažma takrat preprečil, da se to ni zgodilo. Po drugi strani pa je bil to čas izjemnega entuziazma, med seboj pa so sodelovali nazorsko, politično in ideološko popolnoma različna združenja in ljudje, kar je bila posebna vrednota. Ponovila se je le še enkrat leta 1990, neposredno po oziroma ob osamosvojitvi," je dejal Bavčar.
Bavčar, ki sicer trenutno prestaja zaporno kazen zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, je, kot je še povedal, zadovoljen s tem, kar je prinesla Majniška deklaracija, ni pa zadovoljen "z vsem, kar ga je zadelo". "In proti temu se še borim," je dodal.
3