Konec tedna bo znano, ali bo predsednik republike Borut Pahor mandat za sestavo vlade podelil Janezu Janši. Rok za imenovanje mandatarja se predsedniku sicer izteče 23. julija.
Ena redkih pristojnosti, ki jih ima po ustavi predsednik republike, je, da državnemu zboru predlaga kandidata za predsednika vlade. To mora predsednik storiti najpozneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora.
Osmi sklic državnega zbora je bil ustanovljen 22. junija, kar pomeni, da ima Pahor čas, da ime kandidata za mandatarja sporoči najpozneje do ponedeljka 23. julija. Časa ima tako še dva tedna.
Pahor bo ime sporočil, ko se bo posvetoval z Janšo
Pahor je doslej opravil dva kroga posvetovanj z vodji poslanskih skupin in ugotovil, da nima nihče zadostne podpore. Tako bo mandat za sestavo prihodnje vlade najverjetneje zaupal absolutnemu zmagovalcu volitev, kakor je pravzaprav napovedal že pred volitvami. Pred dokončno odločitvijo se bo Pahor o tem v tem tednu s prvakom SDS Janezom Janšo še posvetoval.
Pahor bo ime predlagal državnemu zboru, ki mora potem v roku od dveh do sedmih dni opraviti tajno glasovanje. Če bo Pahor ime kandidata sporočil šele 23. julija, bodo poslanci o njem glasovali najpozneje v ponedeljek, 30. julija. Mandatar mora prejeti večino vseh glasov, najmanj 46.
Foto: STA
V drugem krogu le še 14 dni za imenovanje
Če kandidat za mandatarja ne dobil zadostne podpore, kot se je to leta 2011 zgodilo Zoranu Jankoviću, se predlaga nove kandidature. Časa za to je 14 dni.
Če je kandidatov več, se glasuje o vsakem posebej, a najprej o kandidatu, ki ga je predlagal predsednik republike. Če ta ne dobi zadostne podpore, se glasuje o preostalih kandidatih, in sicer po vrstnem redu vloženih kandidatur. Glasovanje se konča, ko je izvoljen predsednik vlade, četudi še niso glasovali o vseh imenih.
Kako se poslanci lahko izognejo ponovnim volitvam
Če tudi v drugem krogu predsednik vlade ni izvoljen, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Temu se sicer poslanci lahko izognejo, če državni zbor v roku 48 ur z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade. V tem primeru za izvolitev zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.
Na ponovnih volitvah predsednika vlade glasujejo po vrstnem redu glede na število glasov, ki jih je kandidat dobil na prejšnjih glasovanjih. Nato pa še o novih kandidaturah, pri čemer ima ponovno prednost kandidat predsednika države.
Če tudi v tretjem krogu volitev nihče od kandidatov ne dobi potrebne večine, predsednik razpusti parlament in razpiše predčasne volitve.
Če pride do formiranja vlade, njena prioritetna naloga ne bo zdravstvo ali reforma javnega sektorja, ampak da Borčija pošlje delati tisto, kar zares obvlada, čeprav je zelo težko reči, kaj je to.
Pravzaprav sta Pahor in Janša edina, ki sta v Slovenski politiki od ustanovitve države tako, da bi bil že čas, da se ju da na smetišče politike. Normalno je, da njune vezi o starosti v politiki delajo medsebojne dolgove in te bo verjetno nekdo uresničil!
Komentarji
9Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Če pride do formiranja vlade, njena prioritetna naloga ne bo zdravstvo ali reforma javnega sektorja, ampak da Borčija pošlje delati tisto, kar zares obvlada, čeprav je zelo težko reči, kaj je to.
+7 - 2Edino Janša lahko sestavi verodostojno vlado! Vse ostalo vodi na nove volitve, na katerih se bo koalicija na levici temeljito spremenila.....
+2 0Pravzaprav sta Pahor in Janša edina, ki sta v Slovenski politiki od ustanovitve države tako, da bi bil že čas, da se ju da na smetišče politike. Normalno je, da njune vezi o starosti v politiki delajo medsebojne dolgove in te bo verjetno nekdo uresničil!
+4 - 3