Janez Janša
Ponedeljek, 22. 9. 2025, 9.21
47 minut
En odstotek za štiri leta: kako se majhne stranke financirajo iz državnega proračuna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
"Imamo velik problem strukturne narave. Stranka, ki dobi najmanj en odstotek glasov, prejema sredstva celoten mandat. Za marsikoga je to postal poslovni model," opozarja politolog dr. Igor Lukšič.
"Imamo velik problem strukturne narave. To je zakonska določba, da lahko stranka, ki dobi najmanj en odstotek glasov, dobiva sredstva v celotnem naslednjem mandatu. Vidim, da je za marsikoga to postalo že poslovni model," je za Delo opozoril politolog dr. Igor Lukšič. Ob tem je dodal, da vse tri vlade Janeza Janše niso bile rezultat večinske volilne podpore, temveč posledica drobljenja glasov na levem spektru in strank, ki so ostale pod parlamentarnim pragom.
Kot navaja Delo, bo v letu 2025 za financiranje političnih strank namenjenih 5,56 milijona evrov. Proračunska sredstva prejmejo vse parlamentarne stranke, pa tudi tiste, ki na volitvah dosežejo najmanj en odstotek glasov. To pomeni stabilen vir prihodkov za štiri leta ne glede na to, ali stranka aktivno deluje v parlamentu ali ne. Leta 2022 je bilo takih zunajparlamentarnih strank kar trinajst, kar je bistveno več kot v letih 2014 in 2018, ko so bile le po štiri.
Povezovanje manjših strank s Svobodo
Kot piše Delo, je popolnoma drugačna zgodba pri usodi strank LMŠ in SAB, ki sta na volitvah aprila 2022 ostali tik pod parlamentarnim pragom, julija pa sta se obe pripojili Gibanju Svoboda.
Rezultat volitev, torej rezultat med političnima poloma, o katerem Lukšič napoveduje, da bo v prid levega pola, bo odvisen od tega, koliko manjših strank na določenem polu bo ostalo pod parlamentarnim pragom.
Prakse so različne. Piratska stranka se že več mandatov uvršča med tiste, ki dosegajo od enega do dva odstotka glasov, Resni.ca se še vedno bori za preboj. Po navedbi Dela je stranka Vesna, ki se predvolilno povezuje z Levico, upravičena do približno devet tisoč evrov proračunskega denarja mesečno. Nova ljudska stranka Franca Kanglerja pa je v letu 2023 k proračunu SDS prispevala dodatnih 27 tisoč evrov na letni ravni.
Janševe vlade kot posledica drobljenja
Politolog dr. Igor Lukšič poudarja, da vse tri vlade Janeza Janše niso bile rezultat večinske volilne podpore, temveč posledica drobljenja glasov na levem spektru in strank, ki so ostale pod parlamentarnim pragom.
Če se bo v prihodnje pojavljalo več strank, ki obstajajo predvsem zaradi enoodstotnega financiranja, lahko to po njegovem mnenju odločilno vpliva na to, kdo bo sestavljal vlado. Rezultat volitev bo namreč odvisen tudi od tega, koliko glasov se bo izgubilo pri manjših strankah, ki ne prestopijo parlamentarnega praga. "Gotovo drži, da stranke, ki ne pridejo v parlament, škodijo predvsem večjim strankam, ki so del istega političnega pola kot one," meni analitik Biščak.
Stranke, ki preživijo na enem odstotku, a so brez političnega vpliva
Lukšič opozarja, da tak sistem omogoča obstoj manjših strank, katerih glavni cilj je pogosto ohranitev osnovne infrastrukture in prihodkov, ne pa resničen politični vpliv. Kot primer navaja stranke, ki vztrajno ostajajo v območju od enega odstotka do dveh, a se nikoli ne približajo parlamentarnemu pragu.
Je smiselno dvigniti prag na dva ali tri odstotke?
Analitik Biščak ocenjuje, da sistema financiranja strank, ki dosežejo najmanj en odstotek, ni treba ukiniti, saj jim omogoča osnovne pogoje za delovanje. Vendar pa se do zdaj še nobeni takšni stranki ni uspelo prebiti v parlament. Zato se pojavljajo razmišljanja, da bi bilo smiselno prag dvigniti na dva ali tri odstotke, čeprav je to zaradi odločbe ustavnega sodišča, ki je sedanjo ureditev potrdilo, težko izvedljivo.
