Torek, 30. 5. 2017, 16.37
6 let, 6 mesecev
ANALIZA
Ozadje grožnje z odstopom: finančna ministrica, ki ne razume boja proti hrvaškim bankam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,18
10
Odstop, ki ga je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman včeraj ponudila predsedniku vlade Miru Cerarju zaradi odločitve vlade, da pred prodajo NLB ne bo odobrila poroštva države za tožbe hrvaških bank zaradi vračila deviznih vlog, je le še eden v seriji njenih političnih porazov.
Ti niso presenečenje. Vraničar-Ermanova je namreč politično najšibkejša ministrica za finance po osamosvojitvi.
Gre za položaj, ki so ga v zadnjih dveh desetletjih zasedali različni vplivni člani vladajočih strank: Mitja Gaspari, Anton Rop, Andrej Bajuk, Franc Križanič, Janez Šušteršič …
Edini izjemi sta bili Uroš Čufer in Dušan Mramor. Prvemu sta dajala moč težak javnofinančni položaj Slovenije in komandna linija iz Bruslja, drugi pa si jo je zgradil kot osebni izbranec premierja in priznani strokovnjak za finance. Ko je začel izgubljati politično moč, je lani poleti odstopil.
Veljala je za prehodno rešitev
Vraničar-Ermanovo so na položaj imenovali septembra 2016. Pred tem je bila več let državna sekretarka na ministrstvu pod tremi ministri: Mramorjem, Čuferjem in Križaničem. Že ob imenovanju je veljala za nekakšno prehodno rešitev. Predsednik vlade je ob pomanjkanju "odmevnejših" uglednih imen v njej videl tehnokrata, ki bo ministrstvo sposoben brez prevelikih pretresov voditi do konca mandata te vlade, torej po jasno začrtani poti, to je javno-finančna konsolidacija.
Junija lani je bila v Ljubljani mednarodna konferenca ob 15. obletnici podpisa sporazuma o vprašanjih nasledstva na Dunaju. Na tej konferenci so precej pozornosti namenili vprašanju deviznih varčevalcev, ki je eno od najtežjih vprašanj jugoslovanske dediščine. Takrat so se dogovorili, da se pogajanja o denarnih obveznostih v dobri veri nadaljujejo in čim prej končajo. Na fotografiji avstrijski diplomat Wolfgang Petritsch.
A v vladi in koaliciji je nikoli niso vzljubili. Tudi z včerajšnjim ponujenim odstopom, ki ga je Cerar zavrnil, ministrica ne bo dobila novih prijateljev v koaliciji.
"Kaj je sploh želela sporočiti? Da želimo prodajo NLB za vsako ceno?" je njeno gesto komentiral vplivni član ene od koalicijskih strank. Že v prihodnjih dneh naj bi se na temo NLB sestal vrh koalicije. Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) pa bo sejo, na kateri bo odločal o pričakovanem razponu cene za delnico naše največje banke, predvidoma nadaljeval v četrtek.
Cerar: davkoplačevalci ne smejo biti spet oškodovani
Slovenija spoštuje zaveze do Bruslja glede NLB, a banke ne smemo prodati tako, da bodo slovenski davkoplačevalci, ki so v banko vložili ogromno sredstev in jo reševali, znova oškodovani, je danes v Ljubljani dejal predsednik vlade Miro Cerar. Potrdil je, da je finančna ministrica ponudila odstop in da ga ni sprejel, ker da zanj ni nobenega razloga.
Pri tem je poudaril, da so "problem, ki ga imamo glede NLB" - torej zavezo Bruslju o prodaji banke - podedovali od vlade Alenke Bratušek. Ocenil je, da bil takrat "premislek o tem šibak”.
Za prodajo je pristojen SDH in vlada v pristojnosti holdinga ne sme posegati. Če bo vlada kot skupščina NLB odločala, "bo povedala svoje mnenje", če ne bo, bo postopek vodil SDH, je dejal.
Na Cerarja smo se danes zjutraj obrnili z vprašanji. Odgovorov nismo prejeli. Zanimalo nas je:
1. Zakaj ni sprejel ponujenega odstopa ministrice za finance, ga. Mateje Vraničar Erman?
2. Ali je ministrica med razlogi za ponujeni odstop navedla le aktualno dogajanje okrog NLB ali tudi druge razloge, na primer odločitev koalicije, da ne gre v nepremičninski davek?
3. Kako ocenjuje njeno delo? Ali še uživa njegovo zaupanje?
4. Zakaj je nasprotoval odobritvi poroštva za domnevne obveznosti do hrvaških varčevalcev LB?
Hrvaške banke tožijo in že dobivajo tožbe
Spet drugi Vraničar-Ermanovi zamerijo, da je želela čez vlado na hitro in na silo spraviti obvezo, pri kateri ni jasno, koliko bo državo sploh stala, in posega tudi na področje zunanje politike. Gre namreč za vprašanje deviznih vlog 76 tisoč hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB), ki sega v prvo polovico devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Te vloge je Hrvaška ob osamosvojitvi prevzela v svoj javni dolg. Nato sta Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka v imenu hrvaške države proti NLB in Ljubljanski banki (LB) začeli vlagati tožbe na sodišča na Hrvaškem, s katerimi sta zahtevali vrnitev tega denarja. Na ti dve banki so hrvaški državljani prenesli devizne depozite s podružnic tujih bank, med drugim LB, na ozemlju Hrvaške.
Nekdanji varčevalci LB prejeli 109 milijonov evrov
Slovenija je do konca leta 2016 varčevalcem podružnic Ljubljanske banke (LB) v Zagrebu in Sarajevu skupaj poplačala skoraj 109 milijonov evrov. Denar je prejelo 10.423 varčevalcev.
Na Sklad Republike Slovenije za nasledstvo je do zadnjega dne lanskega decembra prispelo že več kot 28.500 zahtevkov. Še skoraj 150 milijonov evrov pa znaša vsota denarja z več kot 14 tisoč informativnih izračunov, ki jih je do takrat izdal sklad.
Opozoriti je treba, da gre za varčevalce, ki so bili že poplačani, ne za imetnike deviznih vlog iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, ki Slovenijo tožijo v Strasbourgu. Medtem ko je Slovenija leta 1991 po teritorialnem načelu poplačala vse devizne varčevalce, ne glede na državljanstvo, je Hrvaška poskrbela le za izplačila svojih državljanov, ne pa tudi državljanov drugih nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kakšna je trenutna bilanca sporov:
- Hrvaški banki sta sprožili 27 postopkov, ki so jih sodišča združila v 15,
- v devetih primerih se sojenje še ni začelo,
- trije primeri so se končali s pravnomočnimi sodbami, dva v prid hrvaškim bankam in eden v prid LB.
Zadnja sodba sega v letošnji april, NLB in LB pa nalaga plačilo za skoraj devetih milijonov evrov (skupaj s sodnimi stroški). Hrvaško vrhovno sodišče trdi, da je NLB pravni naslednik LB, čeprav je Slovenija z ustavnim zakonom leta 1994 pretrgala vse vezi med tema dvema finančnima institucijama.
Premier Miro Cerar ni sprejel ponujenega odstopa finančne ministrice.
Hrvaška država krši dogovor
Po podatkih hrvaškega ministrstva za finance je bilo v hrvaški javni dolg preneseno in izplačano za dobrih 270 milijonov evrov tega denarja. To je enako skoraj polovici predvidene kupnine za polovični delež odstotkov NLB.
Po neuradnih informacijah naj bi na vladi v razpravi pri jamstvih omenjali razpon od 100 do 350 milijonov evrov. Kot so včeraj sporočili z vlade, znaša skupni znesek glavnice zahtevkov dobrih 172 milijonov evrov, "zaradi dejstva, da je sodni postopek v teku že dlje časa, pa zamudne obresti presegajo znesek glavnice".
Pri tem je ključen podatek, da sta Slovenija in Hrvaška marca 2013 podpisali memorandum, po katerem so prenesene devizne vloge del razprave o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Čeprav se je hrvaška vlada s tem obvezala, da bo ustavila vse postopke, ki sta jih PBZ in Zagrebačka banka sprožili proti LB in NLB, naša južna soseda temu memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe, kar bi omogočilo ustavitev sodnih postopkov za nedoločen čas.
Zamik prodaje NLB podražil državne obveznice
Dogajanje na včerajšnji seji vlade je po dolgem času spet nekoliko dvignilo pribitke na slovenske obveznice. Ti so še v ponedeljek znašali 0,958 odstotka, ko je postalo jasno, da se bo prodaja NLB upočasnila, pa so zrasli na 1,292 odstotka.
Matej Šimnic, Alta
Toliko so sicer znašali julija lani znašali pribitki, ko je odstopil Mramor.
"Dogajanje v zvezi z NLB bi lahko imelo določen negativen vpliv, vendar verjetno vlagatelji ob prekinitvi prodaje spremljajo tudi tveganje za nastanek politične krize. Kljub temu, da bi lahko polemike v zvezi s privatizacijo trajale še nekaj časa, pa ne pričakujem drastičnih premikov na obvezniških trgih," meni Matej Šimnic iz investicijske družbe Alta.
Na vprašanje, ali ima Slovenija sploh strategijo razvoja finančnega sistema, torej področja bančništva in zavarovalništva, ali pa nam jo narekujejo le iz Bruslja, Šimnic odgovarja, da te ne potrebujemo: "Vsakršne strategije o razvoju finančnega sistema so povsem odveč in so v normalnih državah v domeni zasebnega sektorja. Vmešavanje države tako lahko pomeni le oviro in dolgoročno lahko negativno vpliva na razvoj posameznega sektorja."
Ali bo NLB po njegovem mnenju privlačna delnica na Ljubljanski borzi? "Za zdaj je verjetnost za uvrstitev delnice NLB na Ljubljansko borzo precej majhna. Če bi se to zgodilo, pa bi bila lahko delnica NLB ob ugodni ceni vsekakor zanimiva za vlagatelje, ki bi želeli imeti svoje premoženje naloženo v bolj cikličnem sektorju, ter za sklade, ki vlagajo na kapitalske trge v regiji," meni Šimnic.
Kljub naglici, ki smo ji priča v zadnjih dneh, se je za to vprašanje vedelo že več mesecev. Že marca smo SDH spraševali, kakšen bo vpliv tožb nekdanjih varčevalcev LB, v katerih je tožena stranka tudi NLB, na vrednotenje naše največje banke in morebitno kupnino. "Glede na omejitve komuniciranja pri prodajnem postopku po metodi prve javne ponudbe delnic v tej fazi postopka ne moremo javno komunicirati posameznih aktivnosti v zvezi s postopkom prodaje NLB," so nam odgovorili na SDH.
Že v petek smo o višini jamstev neuspešno spraševali tudi ministrstvo za finance.
Preberite še:
Kadrovanje v SDH: kaj je koaliciji zamolčala ministrica Vraničar-Ermanova
Politična trgovina v Cerarjevi vladi: kaj bo SMC dala SD
Guverner Jazbec piše zakon o tem, kako ga tožiti
Vsi križi in težave Vraničar-Ermanove
V zadnjih mesecih je Vraničar-Ermanova večkrat prišla navzkriž s posameznimi strankami koalicije, preostalimi ministrstvi ali predsednikom vlade:
- Nepremičninski davek in novo vrednotenje nepremičnin
Gre za posebej občutljivo vprašanje za Vraničar-Ermanovo. Kot državna sekretarka je imela namreč glavno vlogo pri pripravi zakona o uvedbi davka na nepremičnine, ki ga je ustavno sodišče leta 2014 razveljavilo.
A popravnega izpita ne bo imela. Koalicija se je namreč sredi maja, da novega vrednotenja nepremičnin, ki so ga na ministrstvu načrtovali za leto 2018, ne bo. Prav tako ne davka, ki bi ga morala država prvič odmeriti leto dni pozneje.
- Zakon o sodnem varstvu razlaščenih obvezničarjev
Tudi pri tem vprašanju Vraničar-Ermanova rešuje svojo zapuščino. Leta 2013 je v državnem zboru poslancem predstavljala zakon, ki je bil podlaga za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank. Oktobra 2016 je ustavno sodišče razsodilo, da so bili ti v razmerju do Banke Slovenije pri vprašanju sodnega varstva v izrazito šibkejšem položaju.
Državi je naložilo, naj z zakonom določi, kako lahko razlaščeni imetniki obveznic uveljavljajo svoje pravice, in ji za to dalo na voljo pol leta časa. Ta rok so pri Vraničar-Ermanovi že zamudili. Javna razprava naj bi se zavlekla v jesen.
Enega od osnutkov zakona so ostro kritizirali na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič.
- Slovenski državni holding (SDH) – prvič
Ministrstvu za finance že več mesecev ne uspe zapolniti dveh praznih sedežev v nadzornem svetu SDH, krovnega upravljavca državnega premoženja. Vraničar-Ermanova je vladi najprej predlagala Francija Žmavca (iz kvote SMC) in Željka Puljića (DeSUS), kar je sprožilo politično krizo. Ko je postalo jasno, da Žmavc in Puljić v državnem zboru ne bosta dobila podpore, sta odstopila in postopek se je začel znova. Sama je zatrjevala, da so bili njeni predlogi usklajeni s koalicijo.
- SDH – drugič
Tudi tokrat naj bi se zatikalo. Ministrica naj bi v drugo vladi predlagala Igorja Kržana in Andreja Bertonclja, z njenim predlogom pa ni zadovoljen del SMC. "Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman bo predlog za imenovanje novih članov nadzornega sveta SDH na vlado vložila v najkrajšem mogočem času. Cilj je, da državni zbor o kandidatih odloča na junijski seji," so nam sporočili z ministrstva.
Med postopkom niso želeli razkriti, kdo so člani strokovne komisije za imenovanje, saj da tega do konca ne razkrivajo javnosti. Ko smo konec aprila zadevo odstopili informacijski pooblaščenki, so na ministrstvu obrnili ploščo. Sredi maja so razkrili, da so bili člani strokovne komisije Danijela Brečko, Borut Bratina, Marko Jaklič in Andrej Verhovnik Marovšek.
10