Sreda, 3. 7. 2024, 12.12
2 dneva, 7 ur
OECD predstavila najnovejši gospodarski pregled in priporočila
OECD: Obnova fiskalnega prostora in reševanje stanovanjske problematike bi spodbudila gospodarski napredek Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,42
Generalni sekretar OECD Mathias Cormann in slovenski premier Robert Golob ob predstavitvi poročila Ekonomski pregled za Slovenijo 2024
Gospodarstvo Slovenije se je v zadnjih dveh letih kljub številnim pretresom, vključno z uničujočimi poplavami in gospodarskim vplivom ruske agresije na Ukrajino, izkazalo za odporno. A se je okrevanje po pandemiji upočasnilo. Inflacija se je znižala, a ostaja visoka, realna rast plač pa je prehitela produktivnost dela. Pretresi še naprej predstavljajo tveganja za rast in poudarjajo potrebo po strukturnih reformah za trajno okrepitev gospodarskega razvoja, ugotavlja najnovejša raziskava OECD.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na Brdu pri Kranju predstavila najnovejši gospodarski pregled za Slovenijo. Gre za dokument z analizo trenutnih gospodarskih razmer, dosežkov zadnjih dveh let in izzivov, vsebuje pa tudi priporočila državi, ki bodo političnim odločevalcem pomagala uresničiti priporočila. Poročilo Ekonomski pregled za Slovenijo 2024 vsebuje tudi poglavja o zelenem prehodu, enakosti med spoloma ter stanovanjski politiki. OECD v dokumentu izpostavlja tudi glavna priporočila za zagotovitev vzdržne gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti in izboljšanje kakovosti življenja.
Višja rast in umiritev inflacije
OECD Sloveniji napoveduje, da se bo rast BDP z 1,6 odstotka leta 2023 povečala na 2,3 odstotka leta 2024 in leta 2025 na 2,7 odstotka, ko se bo zasebna potrošnja okrepila in inflacija umirila. Inflacija naj bi se znižala s 7,2 odstotka leta 2023 na 3,3 odstotka leta 2024, nato pa naj bi leta 2025 narasla na 3,5 odstotka.
Stopnja brezposelnosti naj bi ostala stabilna pri 3,7 odstotka leta 2024 in 3,5 odstotka leta 2025. OECD opozarja, da so realne plače zaradi dviga minimalne plače rasle hitreje kot produktivnost dela. Ta rast plač je skupaj z javnofinančno podporo med energetsko krizo povečala inflacijske pritiske.
"Slovensko gospodarstvo je v zadnjih petih letih raslo hitreje kot gospodarstvo v državah OECD in evroobmočju. Slovenija je na dobri poti, da doseže dohodkovno konvergenco z državami z višjimi dohodki," je ob predstavitvi raziskave dejal generalni sekretar OECD Mathias Cormann. Z njim se je pred tem sestal tudi slovenski premier Robert Golob.
"Da bi še naprej spodbujali gospodarski napredek in odpornost, je potrebna pospešena fiskalna konsolidacija, ki bo pomagala znižati inflacijo in ponovno vzpostaviti fiskalni prostor. Zvišanje upokojitvene starosti bi pomagalo odpraviti dolgoročne pritiske. Spodbujanje ponudbe stanovanj, vključno z boljšim načrtovanjem rabe prostora in izboljšanjem cenovne dostopnosti, bi moralo biti ključna politična naloga Slovenije," je poudaril Cormann.
Nepremičninski trg pod velikim pritiskom
OECD ugotavlja, da zaskrbljenost zaradi nedostopnosti stanovanj v Sloveniji narašča, saj je nepremičninski trg zaradi velikega povpraševanja in nezadostne ponudbe pod velikim pritiskom. Priporoča obsežne reforme za racionalizacijo rabe zemljišč in postopkov za izdajanje dovoljenj, izboljšanje zagotavljanja socialnih stanovanj in spodbujanje konkurence na hipotekarnem trgu.
Zvišanje življenjskih stroškov v zadnjih od dveh do treh letih je pokazalo nujnost prehoda na energetsko učinkovite nepremičnine s kombinacijo regulacije in učinkovitih podpornih ukrepov.
Stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji je visoka, vendar razlike v plačah med spoloma še vedno obstajajo. Potrebne so prilagoditve davčnega in socialnega sistema, da se še poveča udeležba na trgu dela za drugega zaposlenega in enostarševske družine.
OECD Slovenijo opozarja na nadaljnja prizadevanja za dosego ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, zlasti v sektorjih kmetijstva, energetike in prometa. Emisije toplogrednih plinov na prebivalca so tako visoke kot pred 35 leti. Večja harmonizacija cen ogljika, predvsem z zmanjšanjem davčnih spodbud za uporabo fosilnih goriv, bo ključna za doseganje podnebnih ciljev. To je treba dopolniti s hitrejšo uporabo obnovljivih virov energije, da se pospeši energetski prehod in zagotovi energetska varnost, še ugotavlja poročilo.
Golob: Vlada je odločena vztrajati z reformami do konca mandata
Da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji, je zagotovil tudi Golob. Vlada je odločena vztrajati z reformami do konca mandata in še v prihodnjem, je zatrdil ter spomnil, da je predloge za pokojninsko reformo in del davčnih sprememb že predstavila. "Predvsem pa z množico majhnih korakov izvajamo obsežne spremembe na področju zdravstvenega sistema," je dejal.
Golob je prepričan, da bodo načrti vlade dali rezultate. Zato bo dala vlada ukrepe, ki jih načrtuje, v presojo OECD. "Želimo in drznemo si dati ukrepe na presojo objektivni inštituciji, in to ne katerikoli ampak OECD," je povedal.
Boštjančič kot ključno reformo navedel pokojninsko reformo
Finančni minister Klemen Boštjančič je v odzivu na predstavljeno poročilo dejal, da načrtovanje in izvajanje fiskalne politike vedno predstavlja izziv. "Pomembna bo postopna konsolidacija javnih financ z ohranjanjem investicij, da v prihodnjih letih ne bomo ovirali gospodarske rasti, kot se je zgodilo po finančni krizi," je menil.
Kot ključno reformo, ki bo prispevala k fiskalni vzdržnosti, je Boštjančič tako kot Cormann navedel pokojninsko reformo. Osnutek predloga, ki bo med drugim prispeval k zmanjšanju pritiska na javne finance na dolgi rok in hkrati zagotovil primerne pokojnine, je vlada že poslala socialnim partnerjem, je povedal.
K dvigu produktivnosti se bo po njegovih besedah med drugim prispevalo z ukrepi na področju davčne politike, kot so denimo spodbude za prihod visoko kvalificiranih delavcev iz tujine in olajšave za delovanje zagonskih podjetij. Vlada prav tako že pripravlja ukrepe za okrepitev kapitalskega trga.
Boštjančič je soglašal, da so potrebni ukrepi na področju zelenega prehoda. "V našem novem osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) so ocenjene skupne vrednosti potrebnih investicij zelo velike, predvsem moramo spodbuditi zasebne naložbe," je dejal. Hkrati ima Slovenija še veliko dela s sanacijo škode po poplavah in z ukrepi, ki bodo v prihodnje preprečili podobne škode.
Vlada je že naredila tudi velik korak k izboljšanju razmer na stanovanjskem trgu, glede katerega se je Boštjančič strinjal, da je obremenjen z visokim povpraševanjem in nezadostno ponudbo. Vlada lahko poskrbi za lažje pridobivanje gradbenih dovoljenj, omogoči socialna stanovanja za ranljive skupine in obdavči nepremičnine, je naštel. Napovedal je tudi stalen in trden vir za financiranje gradnje najemnih stanovanj v višini do 100 milijonov evrov.
