Sreda, 22. 6. 2022, 18.16
2 leti, 6 mesecev
Odvetnik Kovačič Mlinar zgrožen: Ne znam si razložiti. To je izven okvirjev. Noro.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,84
21
"Zadeva je res obsežna, ampak so tudi druge. Kakšne še bolj. Res je bilo nenavadno, da je on odslužil zaporno kazen, nakar je bila izdana sodba. Ne znam si razložiti. Tri leta je izven okvirjev. Po navadi vrhovno sodišče potrebuje kakšno leto," pojasni odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.
"Pozna pravica ti bolj malo pomaga," je po tem, ko je vrhovno sodišče o zahtevi za varstvo zakonitosti kljub številnim urgentnim pozivom odločalo cela tri leta, osumljenca pa v tem času po krivem poslalo v zapor za več kot pet let, dejal odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Pojasnil je, da gre za njegovega klienta Milana Trivkovića, ki je bil obsojen zaradi sodelovanja pri ugrabitvi Zorice Škrbič. "Ne znam si razložiti. Tri leta je izven okvirjev," je pojasnil Kovačič Mlinar. Odziv vrhovnega sodišča še čakamo.
"Vrhovno sodišče je o naši zahtevi za varstvo zakonitosti odločalo cela tri leta. Na koncu je odločilo, da se naša stranka oprosti obtožbe (po skoraj osmih letih postopka). Človek je bil pet let in več po nedolžnem v priporu/zaporu. Justice delayed is justice denied ..." je na svojem profilu na Twitterju opozoril odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.
@vrhovno sodišče je o naši zahtevi za varstvo zakonitosti odločalo cela 3 (tri!) leta. Na koncu je odločilo, da se našo stranko oprosti obtožbe (po skoraj osmih letih postopka). Človek je bil 5+ let po nedolžnem v priporu/zaporu. Justice delayed is justice denied…
— Blaž Kovačič Mlinar (@KovacicMlinar) June 21, 2022
"Naš klient je bil Milan Trivković. Šlo je za domnevno sodelovanje pri ugrabitvi Zorice Škrbić. Tega je že osem let. Najprej je bil oproščen, potem je bilo to razveljavljeno, nato je bil obsojen, potem smo dali zahtevo za varstvo zakonitosti in vrhovno sodišče je potrebovalo tri leta," je pojasnil Kovačič Mlinar.
Pri čemer je bila že prva sodba oprostilna, ki je bila nato razveljavljena, v drugem sojenju je bila izdana obsodilna sodba, ki je postala pravnomočna, nato jo je @vrhovno sodišče spremnilo v oprostilno. Noro.
— Blaž Kovačič Mlinar (@KovacicMlinar) June 21, 2022
V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da je bila omenjena sodna zadeva prvotno dodeljena sodnici, ki se je konec lanskega leta upokojila. Po upokojitvi prejšnje sodnice poročevalke je bil spis predodeljen drugemu sodniku poročevalcu, odločitev pa je bila nato sprejeta v manj kot pol leta. Ob tem pojasnjujemo, da je šlo v tem primeru za precej zapleteno zadevo, tudi zato, ker se je (po pojasnilih vodje kazenskega oddelka) že od začetka nakazovala možnost drugačne odločitve, kot je bila sprejeta na višjem sodišču, kar je terjalo dodaten čas za preučitev. Vendar bi moral biti to hkrati razlog za preverjanje možnosti prekinitve prestajanja pravnomočno izrečene kazni zapora pred dokončnim odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti. Presoja, ali so podane okoliščine za predlog take odločitve, je v prvi vrsti na sodniku, ki ima zadevo v reševanju. Skladno z določbo 13.a člena Zakona o sodiščih pa mora sodnik pri določitvi prednostnega reševanja zadeve upoštevati tudi "vrsto, naravo in pomen zadeve". Taka okoliščina je gotovo lahko tudi dejstvo prestajanja kazni zapora na podlagi pravnomočne sodbe, ki se izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti. Po drugi strani pa se morajo v zagotavljanje pravočasnosti reševanja zadeve vključiti tudi preostali nadzorni mehanizmi v okviru sodne uprave, ki jo na posameznem sodnem oddelku izvršuje vodstvo oddelka.
Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da so bile v obravnavani zadevi podane različne okoliščine, ki so tako na objektivni kot tudi subjektivni ravni prispevale, da zadeva ni bila rešena v krajšem časovnem obdobju.
Sodišče je bilo v dvomu in je raje odločilo v škodo obsojenega
Zahteva za varstvo zakonitosti se vloži v primeru kršenja kazenskega zakonika torej materialnega kazenskega prava, v primeru kršitve zakona o kazenskem postopku, torej postopka, hkrati pa tudi kršitve ustavnih pravic obdolženca, oziroma v tem primeru obsojenca, ker je bila sodba pravnomočna, je še pojasnil odvetnik.
"V konkretnem primeru smo trdili, da je bila kršena domneva nedolžnosti, ki je tudi ustavna pravica. To je bila indična sodba, torej sodba brez neposrednih dokazov. Sodišče je, ko je bilo v dvomu, raje odločilo v škodo obdolženca kot v njegovo korist," pove Kovačič Mlinar in doda: "Vrhovno sodišče je potrdilo točno to, kar smo mi spisali. Preprosto povedano, ker niso imeli zadosti dokazov, so 'po domače' prevalili na obrambo, da mi nismo dokazali, da ni kriv, čeprav vidimo, da mora v kazenskem postopku biti ravno nasprotno. Ni bilo nobenih neposrednih dokazov o tem, da je sploh bil vpleten," je dejal.
Vrhovno sodišče ni ukrepalo kljub urgentnim pozivom, zahtevali bodo odškodnino
Dejal je tudi, da so podali več urgentnih pozivov. "Zadeva je res obsežna, ampak so tudi druge. Kakšne še bolj. Res je bilo nenavadno, da je on odslužil zaporno kazen, nakar je bila izdana sodba. Ne znam si razložiti. Tri leta je izven okvirjev. Po navadi vrhovno sodišče potrebuje kakšno leto," trdi odvetnik.
Kot je še pojasnil, je Trivković oproščen, v odvetniški pisarni bodo tožili državo za petletno odškodnino, ko je bil v priporu oziroma zaporu.
Takšna bi bila po besedah odvetnika lahko kazenska odškodnina. "Če naredimo kratek preračun. On je bil v priporu in zaporu več kot pet let, najnižja odškodnina na dan je okoli 40 evrov in če naredimo preračun dobimo vsaj sto tisoč evrov. To je osnovna vsota, če pa dokažeš še dodatne okoliščine, on je na primer vmes dobil otroka in ni mogel biti z njim. To je težko oceniti, ampak minimum je sto tisoč plus vsi stroški postopka," je pojasnil in sklenil: "Pozna pravica ti bolj malo pomaga."
Trivković je oproščen, v odvetniški pisarni Kovačič Mlinar bodo tožili državo za odškodnino za pet let pripora oziroma zapora.
Eden najgrozljivejših zločinov pri nas
Spomnimo se, da sta dva zamaskirana neznanca 29. junija leta 2014 okoli 19. ure v Trnovem ugrabila 32-letno Zorico Škrbić. Čeprav je dekle vpilo na pomoč, sta jo zvlekla v avtomobil s koprskimi registrskimi tablicami, za njimi naj bi bil voznik sivega audija.
Okoli pete ure zjutraj je priča videla, kako sta pretepeno in mučeno dekle odvrgla v bližini smetnjakov v Podpeči, videla naj bi tudi dva avtomobila. Poklicala je policiste in reševalce, a hudo ranjeni Škrbićevi ni bilo pomoči. Belo Alfa Romeo, ki sta ga vozila ugrabitelja, so policisti zažgano odkrili le nekaj kilometrov stran.
Tožilstvo je Milanu Trivkoviću očitalo, da je pred ugrabitvijo 26. junija 2014 Škrbićevo kar nekaj časa opazoval, da bi se skupina seznanila z njenimi življenjskimi navadami. Prav tako naj bi ugrabljeno prepeljal del poti do gozda na območju ljubljanskega Viča, kjer sta jo mučila druga dva člana združbe, Željko Petrović in Blagoje Sazdov.
Željko Petrović, Blagoj Sazdov in Senad Livadić, trije od četverice, ki ji je tožilstvo očitalo vpletenost v ugrabitev Zorice Škrbić, so s tožilstvom podpisali sporazum o priznanju krivde. Soobtoženi Milan Trivković je trdil, da ne more priznati nečesa, česar ni storil.
21