Petek, 4. 7. 2025, 21.52
1 ura, 4 minute
Referendum
Gibanje Svoboda: predlagali bomo posvetovalni referendum o članstvu v Natu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,92
Poslanci so na današnji seji DZ razpravljali o predlogu razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga je v DZ vložila Levica, in ga sprejeli. Iz stranke Gibanja Svoboda pa so po rezultatih glasovanja sporočili, da bodo predlagali posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi Nato. Pri GS menijo, da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.
"Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse drugo je populistično zavajanje državljanov Slovenije," je na omrežju X sporočil prvak Svobode in predsednik vlade Robert Golob.
Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob:
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 4, 2025
"Koalicija SDS, NSi in SD je danes potrdili odločitev o novem nesmiselnem referendumu.
Da se odpravi vsak dvom o resnični volji ljudstva, bo Svoboda naslednji teden vložila svojo referendumsko pobudo in sicer glede članstva Slovenije v…
Spomnil je, da je odločitev "o novem nesmiselnem referendumu" danes v DZ sprejela "koalicija SDS, NSi in SD". Svojo referendumsko pobudo pa da bo Svoboda vložila zato, "da se odpravi vsak dvom o resnični volji ljudstva".
Podobno je v prvem odzivu po glasovanju v DZ izpostavila vodja strankine poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič. Po njenih besedah so se z namenom, da ne bo izglasovani referendum, ki bo davkoplačevalce stal približno sedem milijonov evrov, "izzvenel v prazno", odločili, da državljane povprašajo o "trenutno edino poštenem in smiselnem vprašanju za našo državo".
"Vse ostalo je grobo zavajanje in sprenevedanje vseh, ki so danes izglasovali ta referendum," je bila ostra.
Obenem je ocenila, da bi bil odgovor na referendumsko vprašanje "zelo težaven", saj je zavajajoče in lahko prinese zelo različne odgovore. Vprašanje se bo sicer glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.
"Če je odgovor da nismo, to pomeni, da smo lahko za manj ali pa za več kot tri odstotke, tako kot je opozicija. In danes je bil izglasovan referendum s podporo SDS, NSi, Levice in SD, torej nenačelne koalicije v državnem zboru," je sklenila.
Posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih blagoslovljen
O razpisu referenduma je glasovalo 88 poslancev, 42 jih je bilo proti, 46 poslancev pa je predlog Levice podprlo. Za referendum so poleg poslancev SD in Levice glasovali tudi poslanci SDS, NSi ter Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak. Proti referendumu pa so bili poslanci Svobode, Eva Irgl in Anže Logar ter nekdanji poslanec Levice Miha Kordiš.
Izid posvetovalnega referenduma sicer za poslance ni zavezujoč.
Referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala Levica, se bo glasilo: "Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?"
Razprava pred posvetovalnim referendumom o obrambi po mnenju Janše popravni izpit za vlado
Predsednik SDS Janez Janša meni, da je lahko razprava pred posvetovalnim referendumom o obrambnih izdatkih, ki ga je DZ izglasoval danes, "priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat".
Janša je na omrežju X zapisal, da je referendum posvetovalne narave, zato ne bo imel pravnih posledic, bo pa imel politične posledice.
Meni, da je razprava o dvigu obrambnih izdatkov še kako potrebna, referenduma samega pa da "zaradi dvojne igre vladajočih itak ni možno dobiti, na neveljavno glasovnico pa je zato treba preprosto napisati 'dol z nesposobno in razglašeno vlado!'".
Janša je izpostavil, da se vlada Roberta Goloba ni sposobna uskladiti niti med sabo, kaj šele z opozicijo. Medtem je bila vlada pod vodstvom Janeza Drnovška ob vstopu Slovenije v Nato leta 2004 pripravljena sodelovati z opozicijo, je spomnil.
Zapisal je, da zdajšnja vlada o "enormnem povečanju obrambnih izdatkov" pred vrhom Nata ni sklicala niti seje Sveta za nacionalno varnost niti koordinacije parlamentarnih strank.
Stranka SDS se po besedah Janše zaveda, da je varnost Evrope in z njo Slovenije bistveno nižja kot pred desetletji. Meni tudi, da je kolektivna obramba Nata učinkovitejša in cenejša od samoobrambe. Zapisal je tudi, da je vlada dolžna graditi nacionalni obrambni in varnostni sistem tako, da bo prvenstveno zagotavljal varnost Slovenije.
Pred glasovanjem poslanci razdeljeni
Pred glasovanjem je v parlamentu potekala živahna razprava. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v imenu predlagateljev referenduma ocenil, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov "spodbuda za to, da opravimo temeljno razpravo o demokraciji".
Spomnil je, da je zveza Nato predvsem pod novim vodstvom z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem začela zelo eksplicitno navijati za poviševanje obrambnih izdatkov. Ob tem v Levici na dogajanje gledajo kot na "militantno histerijo", ki ni utemeljena na resni analizi.
Petina slovenskega proračuna
Izpostavil je, da bi dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP pomenil petino celotnega slovenskega proračuna. "Petina vsega denarja, ki ga ta država porabi, bi po željah Nata morala biti namenjena za oboroževanje. V Levici temu seveda nasprotujemo," je bil jasen.
Na drugi strani je minister za obrambo Borut Sajovic povedal, da so se razmere v svetu okrog nas drastično spremenile in je treba na izzive odgovoriti "z dejanji, z modrostjo, z diplomacijo, zavzemanjem za mir in tudi s krepitvijo lastne varnosti in to delamo".
Resolucija, ki opredeljuje obrambne izdatke
Spomnil je, da je DZ resolucijo, ki opredeljuje obrambne izdatke, sprejel nedolgo nazaj, ta pa izdatke do leta 2030 zvišuje na tri odstotke. Kot minister je sicer vse bolj razočaran, da odgovornost za varnost "aktivno, z dejanji, s proračunom, z rešitvami, s podporo resoluciji najodločneje, trdno in zelo osamljeno izvajajo samo še v poslanski skupini Gibanja Svoboda". Na vladi referendumu nasprotujejo, je dejal.
Vrh v Haagu je pred nekaj dnevi po njegovih besedah pokazal enotnost zaveznic. Kot je dejal, je Sloveniji uspelo, "da se je čas povečanja obrambnih izdatkov na tri odstotke in pol za neposredno obrambo podaljšal z leta 2032 na 2035". Ob tem je bila po njegovem mnenju jasno opredeljena dvojna raba.
Klakočar Zupančič: Posvetovalni referendumi niso politične igračke
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič izpostavlja, da posvetovalni referendumi niso politične igračke, ampak resen institut DZ, ki ga odgovoren politik uporabi, ko ga ima namen izpolniti. Danes pa so posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov podprli tudi poslanci, ki zavzemajo "popolnoma drugačna stališča" od njihovega glasovanja, meni.
"Gre za politična preigravanja, ki pravzaprav nimajo veliko veze z varnostjo naših državljank in državljanov. In to me najbolj žalosti, da se politiki, ki se kažejo kot izjemno državotvorni, pravzaprav igrajo s to državo preko tega, da se igrajo s temi instituti," je po današnjem glasovanju, na katerem je DZ večinsko potrdil razpis referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, dejala prva med poslanci.
Obenem je poudarila, da so v podporo predlogu glasovali tudi v poslanskih skupinah, ki odkrito javno zagovarjajo višanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov. "Nikoli ni prav, da politiki igrajo politične igrice, še manj je to prav v tako resnih geostrateških razmerah, v katerih se nahajamo danes," je opozorila.
Prepričana je, da si državljani zaslužijo odgovorne politike, ki bodo sprejemali odgovorne odločitve, v prihodnosti si pa želi več takih, ki bodo znali volivcem postavljati vprašanja v "zadevah, ki se jih res fundamentalno tičejo".
Hkrati je ocenila, da je edino pravo vprašanje, o katerem bi morali na posvetovalnem referendumu povprašati državljane, ali želijo, da Slovenija še ostane članica zveze Nato.
NSi za
Ponosen pa je tudi na stališče predsednika vlade Roberta Goloba, "ki se je na zasedanju vodij zavzel za to, da se varnostne obrambne kapacitete uporabijo aktivno tudi za to, da se čim prej doseže mir in preprečita prelivanje krvi in izguba življenj civilistov v Gazi".
Tudi poslanec NSi Janez Žakelj je v predstavitvi poslanskih stališč poudaril pomen članstva Slovenije v Natu. "V NSi podpiramo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije," je povedal, hkrati pa je opozoril, da mora biti ta dvig skrbno načrtovan, premišljen in učinkovit.
Posvetovalni referendum
Žakelj meni, da se tako premier Golob kot koalicija sprenevedata, saj Levica in SD naj ne bi opazili, da je v izhodiščih vlade pred vrhom Nata zaveza članic o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Dejal je, da NSi pri tem sprenevedanju ne bo sodelovala.
Po mnenju SD je nujno, da o dvigu obrambnih izdatkov odločajo državljani. "Verjamemo, da je posvetovalni referendum pot do širšega soglasja in trdnejše prihodnosti naše države, hkrati pa bi izid referenduma vladi podal legitimno izhodišče za zastopanje interesov Slovenije v mednarodni skupnosti," je dejal poslanec Predrag Baković.
Kako se soočiti z realnostjo vse nestabilneješga in nepredvidljivega sveta?
Tudi poslanec Levice Milan Jakopovič je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril nujnost referenduma. "Če damo tri odstotke BDP za vojsko ali celo več, bo to nekje drugje zmanjkalo ali pa se bomo dodatno zadolžili na račun prihodnjih generacij," je zatrdil.
Po besedah poslanke Svobode Andreje Rajbenšu pa vprašanje, kako se soočiti z realnostjo vse nestabilnejšega in nepredvidljivega sveta, ne sme biti vprašanje, ki bi si zaslužilo poenostavljene formule ali všečne politične igre. "To je vprašanje, ki bo odločalo o tem, ali bo Slovenija tudi v prihodnje prostor varnosti, blaginje in svobode ali pa bomo postali država, ki jo bodo dogodki prehitevali in presenečali," je prepričana.
Odkrito in brez olepševanja
Rajbenšu tu meni, da je Svoboda edina stranka, ki je "pred ljudi stopila odkrito in brez olepševanja, ker ne želi podajati iluzij, čeprav je enostavneje dajati všečne obljube".
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je bil kritičen do koalicije. "Dejstvo, da se sploh pogovarjamo o predlogu ene izmed koalicijskih strank za referendum proti politiki lastne vlade, je dokaz popolne disfunkcionalnosti vladajoče koalicije, ki ni več sposobna delovati kot celota," je zatrdil Logar.
SDS ne sodeluje
Poslanci SDS pri razpravi ne sodelujejo, tudi stališča niso predstavili. Je pa predsednik SDS Janez Janša na omrežju X koalicijskim strankam očital, da lažejo. Zapisal je, da SD, Levica in Svoboda ostajajo v isti vladi, predsednik vlade Golob pa ne bo vezal zaupnice na glasovanje o posvetovalnem referendumu, kot so želeli v SDS, kar da vse pove. "Svobodnjaki lovijo volivce, ki jih skrbi varnost, SD in Levica pa tiste, ki nasprotujejo oboroževanju," je zapisal Janša.
Matej T. Vatovec je ob robu seje v odzivu na Janševe besede medijem povedal, da Levica jasno izraža stališče do vprašanja obrambe. Kot je dejal, si iskreno želi, da bi danes razpis referenduma izglasovali, četudi z glasovi SDS, saj bi s tem dali ljudem možnost, da odločajo o tem, ali bo družba šla po poti militarizacije.
Odzval se je Logar
"Rezultat današnjega glasovanja in odziva predsednika vlade je: Robert Golob ni državnik," se je odzval Anže Logar.
"Slovenska politika je dosegla novo dno, katere prva žrtev je kredibilnost Slovenije na mednarodni sceni. Namesto resnega in odgovornega odnosa do varnostnih vprašanj smo priča razpravam, ki spodkopavajo zaupanje naših zaveznikov in postavljajo pod vprašaj temelje zunanje politike. In so v absolutnem nasprotju s ključnimi dokumenti zunanje politike. S posvetovalnim referendumom se želi izničiti voljo ljudi iz leta 2003. In to tudi s pomočjo strank, ki so tedaj navijale za članstvo v zvezi Nato. Namesto vsebinskega sodelovanja in skupnega iskanja rešitev politične stranke danes vodijo ideologije. Slovenija potrebuje trezno, povezovalno in odgovorno politiko – ne pa eksperimentov, ki ogrožajo njen ugled in stabilnost ali zaradi kratkoročnih ciljev tvegajo dolgoročni ugled države v mednarodni skupnosti. Namesto sodelovanja imamo danes ideološke boje tudi na področju zagotavljanja varnosti, namesto odgovorne politike pa oportunizem, če ne celo maščevalnost," so Demokrati zapisali v sporočilu za javnost.
Po njihovem to ni pot, po kateri lahko Slovenija hodi v času globalnih kriz in vse večjih varnostnih izzivov. Referendum o izstopu iz zveze Nato ni le nedogovoren, je nevaren, menijo.
"Nevaren za globalno umeščenost naše države, za njeno mednarodno verodostojnost in za stabilnost regije. Gre za politični eksperiment brez primere, ki odpira vrata skrajnostim. Medtem ko sta se zvezi Nato nedavno z razlogom pridružili Finska in Švedska, bo v Sloveniji potekala razprava o izstopu, v času, ko nedaleč stran od nas poteka ruska agresija na Ukrajino!! Slovenija danes bolj kot kadarkoli potrebuje državnike. Zmernost. Demokrati. Imamo ekipo z jasno vizijo in odgovornostjo do države. V tem trenutku smo edini vir stabilnosti in v naših temeljih zavezani k sodelovanju. In tako bo tudi ostalo," so še sporočili javnosti.
