Četrtek, 13. 3. 2025, 12.03
3 ure, 21 minut
Odbor za zdravstvo predlogu razmejitve zdravstva prižgal zeleno luč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Poslanci odbora DZ za zdravstvo so z desetimi glasovi za in enim proti predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejil zdravstvo, prižgali zeleno luč. Sprejeli so tudi številna koalicijska dopolnila. Spremenjen predlog tako tudi za koncesionarje predvideva neprofitnost, in sicer pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži.
Na seji parlamentarnega odbora so ga danes podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, nasprotoval pa mu je poslanec NSi. Poslanci SDS, ki so obravnavo predloga novele zakona v torek obstruirali, so obstrukcijo nadaljevali tudi danes.
O predlogu bo moral odločati še DZ. Poslanci bodo na klopi prejeli spremenjeno oziroma popravljeno besedilo, saj so danes sprejeli številna koalicijska dopolnila. Pri večini izmed njih gre za tehnične popravke, s katerimi želijo zagotoviti večjo preglednost besedila predloga novele.
Ob tem so v koaliciji predlagali spremembo, da bi se zdravstvene storitve, ki jih nosilci zdravstvene dejavnosti izvajajo v okviru javne zdravstvene mreže, izvajale na nepridobitni način. To pomeni, da bi morali tako delovati tudi koncesionarji. Po načelu profitnosti pa bi lahko koncesionarji še naprej delovali pri tržnih oziroma samoplačniških storitvah.
Kaj so spremenili?
V besedilu predloga novele so črtali določilo o uvedbi kategorije dnevnih bolnišnic. Za to so se med drugim zavzeli v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Opozorili so, da bi nova kategorija odprla vrata ustanavljanju zasebnih bolnišnic, hkrati pa izvajanje skrbi za težje bolnike teh bolnišnic prenesla na javne bolnišnice.
O predlogu bo moral odločati še DZ. Poslanci bodo na klopi prejeli spremenjeno oziroma popravljeno besedilo, saj so danes sprejeli številna koalicijska dopolnila.
Koalicija je mnenju združenja sledila tudi v predlogu dopolnila k 36. členu. Trenutno namreč za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce velja posebna ureditev delovnega časa. Med drugim je določeno daljše obdobje za zagotavljanje minimalnega počitka, pa tudi drugačne omejitve glede najvišjega števila nadur. V besedilu predloga novele so ta pravila razširili tudi na zaposlene v podpornih službah bolnišnic, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Gre na primer za zaposlene v bolnišničnih kuhinjah in tehnične vzdrževalce.
Z dopolnilom so nekoliko popravili tudi določilo, ki bi vladi omogočilo, da z uredbo določi najvišje dovoljene cene za samoplačniške storitve v javni mreži zdravstva in zunaj nje. Prvotni predlog bi vladi omogočil določitev le najvišjih cen teh storitev. Znesek samoplačniške storitve bi bil lahko zamejen pri največ 150 odstotkih zneska, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za to storitev plača izvajalcem v javni mreži. Zdaj pa so v besedilo dodali tudi najnižjo mogočo ceno, ki bi bila enaka zneskom, ki jih plačuje ZZZS.
Podrobneje so opredelili, v katerih primerih bi lahko zdravstveni delavci opravljali tržne zdravstvene storitve. Ključne rešitve so ohranili, med drugim tudi določilo, ki bi javnim zdravstvenim delavcem onemogočilo delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih.
Poslanka Tereza Novak (Svoboda) je prepričana, da se v okviru novele odločajo, v kakšni državi in družbi želimo živeti. "Ali bomo dopustili, da zdravje postane tržno blago in storitve oblikuje trg, ali bomo krepili javni zdravstveni sistem, ki je vsem ljudem v Sloveniji nekoč omogočal enako obravnavo," je dejala. Opozorila je, da samo javni sistem lahko zagotovi dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev vsem ljudem.
Njen strankarski kolega poslanec Aleksander Prosen Kralj je kot eno pomembnejših rešitev novele navedel širitev obveznega vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo za vse zdravstvene delavce. Ukrep bo po njegovih besedah zmanjšal obremenjenost in povečal zadovoljstvo vseh delavcev v zdravstvu.
Horvat očital, da zakon sprejemajo enostransko
Na seji je bil kot edini član opozicije prisoten Jožef Horvat (NSi), ki je koaliciji očital, da zakon sprejemajo enostransko. "Ne poznam zdravniške organizacije, ki bi podpirala te rešitve. Najbrž ni dobro, da povsem ignoriramo njihovo mnenje," je poudaril.
Ponovil je, da zakon nikakor ni primeren za sprejem, saj da ne bi prinesel potrebnih rešitev, pacient pa bi bil še bolj odmaknjen od središča zdravstvenega sistema. Meni, da bi ob sprejemu novele periferne regije ostale brez specialistov, starostniki bi vedno težje prišli do storitev, domovi za starejše pa bi ostali brez pogodbenih delavcev, denimo psihiatrov.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa je poudarila, da vsaka država regulira prehajanje zdravnikov. "Vsaka ima vzpostavljen lasten sistem. Kje lahko zdravniki delajo, pa je v vseh državah na neki način regulirano," je dejala. Pri pripravi predloga novele so izhajali iz obstoječe ureditve v Sloveniji in jo skušali urediti tako, da bo čim bolj pregledna in jasna, je pojasnila.
Razpravo o vladnem predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti so poslanci danes nadaljevali po tem, ko je predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) to točko v torek prekinila. Danes bi morali nadaljevati tudi obravnavo vladnega predloga zakona o medicinskih pripomočkih. Tudi to točko je Kozlovič v torek prekinila, in sicer zaradi številnih pripomb in predlogov deležnikov. Takrat je napovedala, da bodo v koaliciji preučili, ali je mogoče predlog na podlagi pripomb še izboljšati. Tudi danes so poslanci to točko prekinili, razpravo in glasovanje bodo opravili na eni od naslednjih sej odbora.
