Ponedeljek, 14. 10. 2019, 10.57
5 let
Ob cestah mrgoli oglasnih panojev: "Čim prej naj jih odstranijo" #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,10
34
Slovenija je prenasičena z oglasnimi panoji, meni krajinski arhitekt Zaš Brezigar.
Slovenija je absolutno preveč zasičena z oglasnimi panoji, meni krajinski arhitekt Zaš Brezar. Plakati ob cestah so nevarni in kazijo podobo slovenske krajine, pravijo v Civilni iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Strinjajo se tudi v Darsu, kjer se zavzemajo za popolno prepoved oglasov ob avtocestah.
Društvo za promocijo krajinske arhitekture Landzine v četrtek v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Fužinskem gradu organizira Simpozij o oglaševanju v javnem prostoru. Ustanovitelj in predsednik društva Zaš Brezar meni, da je v Sloveniji absolutno preveč oglasnih panojev.
Kot poudarja Brezar, ki je tudi krajinski arhitekt, bodo na simpoziju bolj kot o trenutnem stanju govorili o možnih rešitvah. Z različnimi strokovnjaki bodo poskušali oblikovati čim več idej, kako čim prej iz nastale situacije.
Brezar opozarja, da oglaševanje v odprtem prostoru ureja kar devet zakonov in dve uredbi, zato bodo razpravljali tudi o tem, kakšne so možnosti za konsolidacijo zakonodaje o oglaševanju v odprtem prostoru, kar bi lahko najprej rešilo problem prenasičenosti z oglasnimi panoji.
"Če bomo čakali, da se bo spremenila kultura gledanja na okolje, bomo namreč še dolgo gledali oglase v javnem prostoru," pravi Brezar.
"Plakati so zelo nevarni"
Civilna iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev medtem na spletnem portalu Predlagam vladi poziva inšpektorat za kmetijstvo k čimprejšnji odstranitvi vseh oglasnih panojev, ki stojijo na kmetijskih zemljiščih.
Robi Hočevar, član civilne iniciative, pravi, da je onesnaževanja s plakati vedno več. "Takoj ko se pripeljemo čez karavanški predor, lahko vidimo ogromne plakate; na poljih, med koruzo, na kozolcih, ko pridemo pa v mesto, je pa stanje sploh katastrofalno," pravi.
Kot dodaja, plakati ne le, da motijo vizualno, ker kvarijo pogled na slovensko krajino, so predvsem zelo nevarni. "Vsi plakati stojijo ob cestah in so usmerjeni v smeri vožnje, kar pomeni, da so namenjeni izključno voznikom. Vse, kar odvrača pozornost od dogajanja v prometu, pa je nevarno," dodaja.
"Vsem drugim plakatom se lahko izognemo, le tem ne"
Hočevar poudarja, da so nam oglasi ob cestah vsiljeni, saj nimamo izbire, ali jih želimo videti ali ne. "Vse druge oglase lahko nekako izklopim ali se jim izognem, le tem ob cesti ne," pravi. Meni, da je to v nasprotju z ustavo, saj nam s tem ni omogočena pravica do svobodnega gibanja.
Ker ureditev in nadzor nad tovrstnim oglaševanjem ureja veliko različnih zakonov, bi moral sam prijavitelj spornih oglasov vedeti, v nasprotju s katerim zakonom ali uredbo sploh je določen plakat oziroma oglaševalski objekt, pravi Hočevar. V civilni iniciativi zato menijo, da je edina rešitev krovni zakon, ki bi urejal izključno oglaševanje, pri čemer bi morala zakonodaja predvsem upoštevati varnostni vidik, meni Hočevar.
Devet zakonov in dve uredbi
Oglaševanje v odprtem prostoru ureja kar devet zakonov in dve uredbi, zato je od vsakega posameznega primera odvisno, ali gre pri postavitvi oglasov za kršitev in katera je ta kršitev.
Zakonsko pa je povsem jasno, da je postavljanje oglasnih panojev ob cestah dovoljeno le izven varovalnih pasov, katerih širina se razlikuje glede na tip ceste. Več v okvirju spodaj.
- pri avtocestah 40 metrov,
- pri hitrih cestah 35 metrov,
- pri glavnih cestah 25 metrov,
- pri regionalnih cestah 15 metrov,
- pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov.
Znotraj naselij pa je oglasne panoje dopustno postaviti ob cesti z odmikom najmanj 5 metrov od zunanjega roba vozišča ter na oddaljenosti več kot 100 metrov pred in več kot 50 metrov za kanaliziranim križiščem.
Na kmetijskih zemljiščih postavljanje prepovedano
V nobenem primeru pa postavljanje oglasnih panojev ni dovoljeno na kmetijskih področjih. Kot je v sodbi iz leta 2017 zapisalo upravno sodišče, pri tem sploh ni pomembno, ali je kmetijsko zemljišče, na katerem je postavljen oglas, kljub temu lahko obdelano ali pa ne.
Ali so oglasni panoji postavljeni na kmetijskem zemljišču, preverja Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Kot so nam sporočili s kmetijskega ministrstva, je inšpektorat letos opravil 72 inšpekcijskih pregledov in ugotovili osem nepravilnosti ter izdali sedem odločb o umiku plakatov.
Globa do 5.000 evrov
Če posameznik uporabi kmetijsko zemljišče v nasprotju z njegovim namenom, je predpisana globa od 500 do 5.000 evrov, so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu, kjer evidenc posebej za vrsto kršitve zaradi nenamenske rabe (torej ali je šlo za namestitev oglasnega panoja ali kakšno drugo kršitev), ne vodijo.
Dars bi oglaševanje ob avtocestah in hitrih cestah prepovedal
Odločno proti oglasnim panojem je Družba za avtoceste v RS (Dars), ki upravlja avtoceste in hitre ceste. Postavljanje oglasnih panojev je prepovedano v varovalnem pasu (ki znaša 40 metrov od avtoceste in 35 metrov od hitre ceste). A kot pravijo na Darsu, so moteči tudi oglasni panoji, ki so postavljeni izven tega varovalnega pasu.
"Vpliv panojev vzdolž prometnic je negativen za prometno varnost, saj dokazano preusmerja pozornost voznikov s ceste na oglas," dodajajo. Kot pravijo, stanje poslabšuje še osvetljevanje plakatov, oglasni panoji pa tudi kazijo podobo Slovenije.
Dars zato že več kot deset let zagovarja stališče, da je treba oglaševanje v vidnem polju avtocest in hitrih cest povsem prepovedati.
Kot pravijo, so predpisi tako ohlapno uredili področje oglaševanja, da se dogajajo celo primeri, ko se oglasni panoji postavljajo celo na kozolce, "ki bi jih lahko smatrali kot objekt kulturnega značaja slovenske krajine, vendar omenjena uredba takšno zlorabo žal dovoljuje".
Kot še ocenjujejo na Darsu, je oglaševalskih objektov preveč tudi znotraj naselij, kjer sicer nimajo pristojnosti.
Ministrstvo: Oglaševanje je moteče, a prepovedati ga ne moremo
Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je izpostavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje ob javnih cestah oziroma njihovi neposredni bližini moteče, saj ti objekti po eni strani odvračajo pozornost voznikov, kar negativno vpliva na prometno varnost, po drugi strani pa kazijo naravni prostor.
"Ob vsem tem pa lahko v primeru neustrezne postavitve predstavljajo tudi veliko nevarnost za udeležence cestnega prometa," so zapisali in dodali, da je dejstvo, da tovrstnih oglasnih objektov oziroma površin ni mogoče in tudi v bodoče ne bo mogoče v celoti prepovedati. "Prizadevamo pa si z restriktivnimi ukrepi v kar največji možni meri omejiti postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje," so še zapisali.
Kot so še dodali, se žal v praksi pogosto dogaja, da se oglaševalska podjetja odločijo za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanja na zemljiščih zunaj varovalnih pasov ceste, s čimer se izognejo zahtevam in omejitvam, ki jih predpisuje zakonodaja s področja cestne infrastrukture, pa tudi nadzoru pristojne inšpekcije za ceste.
Z Darsovim predlogom o popolni prepovedi oglaševanja ob avtocestah in hitrih cestah se ne strinjajo. Kot so zapisali, je oglaševanje ob avtocestah in hitrih cestah s prometnovarnostnega vidika sicer nesprejemljivo, saj se na teh cestah srečujemo z večjimi hitrostmi vozil kot na drugih cestah, pa tudi z vedno večjo gostoto prometa.
"Ob tem pa ne smemo pozabiti na pomembnost drugih cest, še zlasti tistih v naseljih, kjer se kljub nižjim hitrostim vozil srečujemo z velikim številom uporabnikov in večjim številom konfliktnih točk (npr. križišča, priključki, prehodi za pešce, kolesarske steze). Omejitev prepovedi oglaševanja zgolj na vidno polje avtocest in hitrih cest ni sprejemljiva že iz omenjenih razlogov, pa tudi dejstva, da izraz vidno polje ne izpolnjuje pogojev jasnosti in določnosti pravne norme," so zapisali.
"Ob tem menimo, da bi s prepovedjo oglaševanja v vidnem polju ceste šlo za nesprejemljiv in nesorazmeren poseg, saj bi s tem prepovedali vse oglase (tudi tiste zelo oddaljene oziroma odmaknjene od ceste), ki bi jih lahko uporabnik ceste s pogledom zaznal med vožnjo po cesti," so še zapisali v odgovoru, ki ga lahko v celoti preberete tukaj.
V Bohinju so plakat odstranili sami
So pa problem z oglasnimi panoji ob cesti na svojevrsten način rešili v Bohinju. Kot nam je povedal domačin, so imeli na območju Bohinja tri velike plakate ob cestah. Dva sta stala na vhodu v Bohinjsko Bistrico, enega so brez dovoljenja postavili pri naselju Brod. Tega so prebivalci sami podrli, nato pa se je ponudnik odločil, da umakne tudi plakata pred Bohinjsko Bistrico, tako da zdaj plakatov v Bohinju ni več in Bohinj je cona brez oglasov, zaključuje domačin.
Preberite še:
34