O začetku ogrevanja danes odloča predvsem uporabnik sam

Nekaj nedavnih mrzlih dni in predvsem mrzlih noči nas je hitro spomnilo, da je začetek kurilne sezone že pred vrati. Ob tem se vsako leto porajajo ista vprašanja: kdaj se kurilna sezona začne, kdaj konča in kako najbolj učinkovito ustvariti optimalno temperaturo svojih bivalnih prostorov ob čim manjšem udarcu na denarnico. Pravilnik upošteva večerne temperature Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da se trajanje ogrevalne oziroma kurilne sezone določa računsko na podlagi temperature zraka. Kot so pravniško natančno (ali zapleteno, če želite) zapisali, se za prvi dan ogrevalne sezone šteje dan po tistem, ko je v drugi polovici leta ob 21. uri po srednjeevropskem zimskem času oziroma 22. uri po srednjeevropskem poletnem času tri dni zapored temperatura zraka nižja ali enaka 12 stopinj Celzija.

Mimogrede, spomladi bo prav prišel podatek, da se zadnji dan ogrevalne sezone določi kot tretji zaporedni dan v prvi polovici leta, ko je ob omenjeni uri dneva temperatura zraka višja od 12 stopinj Celzija in po tem dnevu ob isti uri dneva živo srebro trikrat zapored ne pade več pod omenjeno vrednost temperature zraka.

Energetika: Vsaki zahtevi uporabnika po vklopu smo ugodili, te dni že prihajajo V praksi pa je veliko preprosteje, kot so nam pojasnili v podjetju Energetika, ki skrbi za daljinsko ogrevanje na območju Ljubljane. Zagotovili so nam, da danes o ogrevanju odloča uporabnik sam, ki lahko svojo željo po začetku ogrevanja sporoči prek upravnika, če živi v večstanovanjski stavbi, ali kar neposredno, če je lastnik samostojnega stanovanjskega objekta. "Vsaki zahtevi po začetku ogrevanja smo ugodili, te dni smo jih sprejeli že kar nekaj," so nam še povedali. V Portorožu ogrevajo 191, v Ratečah pa 327 dni letno Zaradi razlik v podnebju posameznih delov Slovenije, temperature namreč v hladnejšem delu leta z naraščajočo višino praviloma padajo, je trajanje ogrevalne sezone v različnih delih Slovenije precej različno. Poleg tega pa na trajanje ogrevalne sezone vplivajo tudi mikroznačilnosti posameznega kraja in celo posamezne stavbe, kot so prisojna ali osojna lega ter mesto ali podeželje. Znani so tudi kraji s podnebnimi posebnostmi, kot so temperaturni otoki – v Sloveniji je verjetno najbolj znan kraj Babno Polje, ki ga običajno povezujemo z najnižjimi zimskimi temperaturami in je le nekaj kilometrov oddaljen od podobno najbolj mrzlega kraja na Hrvaškem, Parga pri Čabru.

Tako po sicer dobro desetletje starih podatkih Urada za meteorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje traja kurilna sezona (izračunali so tridesetletno povprečje) v Portorožu 191, Ljubljani 234, Mariboru 242, Novem mestu 244, Murski Soboti 250, Postojni 285 in v Ratečah 327 dni. Najbrž ne preseneča, da na Kredarici traja ogrevalna sezona kar vse dni v letu.na Kredarici traja ogrevalna sezona kar vse dni v letu.

Da bo soba topla, račun pa ne previsok Tako ob začetku ogrevalne sezone kot v času njenega trajanja je dobro upoštevati nekaj nasvetov, ki bodo prispevali k večji učinkovitosti ogrevanja. Izbrali smo nekatere.

- Ob začetku ogrevanja je treba previdno izpustiti zrak iz vseh radiatorjev.

- Veliko toplotnih izgub povzročajo (zastarela) okna, ki ne tesnijo (več) dovolj dobro. Dokler hišni proračun ne dopušča zamenjave dotrajanih oken, je nujna pomoč že zapiranje največjih "lukenj", kjer se ob oknih čuti dotok hladnega zraka, z izolirnim trakom.

- Ni potrebe, da bi bili vsi bivalni prostori ogreti na enako temperaturo. Kopalnica si zasluži 23 do 24 stopinj Celzija, saj po prhanju in kopanju ne želimo zmrzovati, v dnevni sobi je primerna temperatura med 20 in 22 stopinjami Celzija, v spalnici je dovolj med že med 17 in 18 stopinjami Celzija. Med prostori, ki jih ogrevate na različne temperature, zapirajte vrata in upoštevajte, da že z nižanjem temperature za zgolj eno stopinjo lahko prihranite tudi do šest odstotkov energije.

- Ne bo prav nič narobe, če v vseh prostorih izklopite ali vsaj zmanjšate gretje približno dve uri pred odhodom na spanje.

- Prezračevanje je nujno in potrebno, ampak ga izvajajte na pravi način. Dolgo časa odprta okna so čista izguba energije, zlasti če ob tem gretje teče s polno močjo. Prezračevati je treba kratko, največ do deset minut dnevno, a temeljito, čim več prostorov hkrati. Najpozneje ob odpiranju oken, še bolje pa kakšne pol ure prej, je smiselno radiatorje popolnoma zapreti in jih nato po prezračevanju spet vklopiti.

- Radiatorji potrebujejo svoj prostor za učinkovito delovanje. Če jih zastremo z zavesami ali velikimi kosi pohištva, njihova toplota ne bo prišla v preostanek prostora. V vsakem primeru je treba okrog radiatorjev zagotoviti vsaj od pet do deset centimetrov odprtega prostora v vse smeri, torej tudi od sten.

- Izogibajte se sunkovitemu ogrevanju in ohlajanju prostorov in skušajte vzdrževati čim bolj stalno temperaturo v prostoru. To seveda ne izključuje nekaj stopinj razlike med dnevno in nočno temperaturo ter nižanje temperature, ko nas ni doma, ali popolno ugašanje gretja v prostorih, kjer se praviloma ne zadržujemo – pomembno je, da se izogibamo dolgotrajnim obdobjem, ko bi prostore želeli ogreti na več stopinj razlike (na primer z nepremišljenim prezračevanjem).