Sreda, 20. 6. 2018, 18.46
5 let, 10 mesecev
Nove gore bal s smetmi ne bi bilo, če bi jih uporabil Teš 6 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,05
5
Po tem, ko so prebivalce Štude in okolice Domžal razburile bale smeti na travniku, ki jih je tja odložilo podjetje za ravnanje z odpadki publikus, Publikusove bale smeti razburjajo tudi občane Komende, saj se bale kopičijo na odlagališču v Suhadolah, kjer je lani že dvakrat zagorelo. V Publikusu menijo, da bi vse težave s kopičenjem odpadkov lahko rešil Teš 6 oziroma sežigalnica, ki jo želijo zgraditi.
Konec maja je podjetje za predelovanje odpadkov Publikus na travniku v Študi pri Domžalah začel kopičiti bale stisnjene odpadne embalaže. Občani so se temu uprli in dosegli, da mora Publikus 690 bal z lokacije odstraniti do začetka naslednjega tedna. Ker nimajo možnosti, da bi bale odpeljali drugam, bodo tam počakale do odvoza, ki ga načrtujejo v juliju, Pravi Publikus.
Medtem pa so se številne bale začele kopičiti tudi v Publikusovem zbirnem centru v Suhadolah pri Komendi, kar močno vznemirja tamkajšnje lokalne prebivalce. Ravno ta zbirni center je lani gorel že dvakrat, nazadnje oktobra, zato Komendčani nezaupljivo opazujejo rastoče gore baliranih odpadkov. Bojijo se ponovitve scenarija s požarom, ki se je prvič sicer srečno izšel.
Suhadole gorele že dvakrat
Po lanskem odmevnem požaru v vrhniškem Kemisu so na pobudo direktorja Publikusa Slavka Hrženjaka junija, torej pred požarom v Suhadolah, gasilci izvedli obširno gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo okoli 120 gasilcev z 20 vozili.
Po vaji je podjetje odpravilo pomanjkljivosti, gasilci so dobro poznali teren in so bili zato bolje pripravljeni na požar, ki se je zgodil oktobra, ter ga zato tudi uspešno pogasili.
Prebivalci se bojijo požara ali požiga ter onesnaženja podtalnice
Tako prebivalci Suhadol kot bližnjih Topol se bojijo, da je zato, ker podjetje s smetmi nima kam, še toliko bolj verjetno, da bi izbruhnil požar.
"S Publikusom smo bili prejšnji teden tudi pri njih na sestanku in obljubili so nam, da bodo del bal odpeljali v začetku julija," je povedala Mojca Aleš iz Topol.
Prebivalce skrbi, da bi se podjetje zaprlo oz. šlo v stečaj in bi smeti ostale. Ker je smeti največ doslej, se okoliški prebivalci bojijo razsežnosti požara. Pri zadnjem požaru oktobra so morali smeti prekopavati več ur.
Župan Komende: Trenutno je težava vizualna onesnaženost
"Odlagališče je skoraj kilometer oddaljeno od najbližjih hiš, tako da te požarno prav gotovo niso ogrožene," pravi župan Komende Stanislav Poglajen.
"Druga težava pa so snovi, ki bi se lahko sprostile ob požaru, vendar osebno menim, da ni taka težava požarna varnost, ki jo je s primernimi ukrepi mogoče zmanjšati, ob tem imam v mislih požarno stražo, pripravljenost gasilskih društev in podobno. Okoljsko ni težava niti vsakodnevno onesnaženje zraka, čeprav se občasno širi tudi smrad, ali morebitna ogroženost podtalnice, saj gre za običajne plastične odpadke, ki nastajajo v vsakem gospodinjstvu, temveč je trenutno težava vizualno onesnaženje: če odpadke vidiš, in ti so na Drnovem trenutno zelo opazni, je to seveda težavno, pa čeprav so nastali tudi v naših gospodinjstvih," je dejal Poglajen.
Podjetje je na vodovarstvenem območju
"V jami imajo balirko in balirane smeti nakladajo na rob jame," je dejala Lapova, ki sicer meni, da je baliranje smeti veliko boljša rešitev, kot če bi te prosto ležale pokrite po terenu.
Številni opozarjajo na izcejanje in s tem onesnaževanje podtalnice.
"Smetišče stoji v vodovarstvenem območju. Ukvarjam se projektivo in še predstavljate si ne, kaj vse moram od agencije za okolje pridobiti za navadno hišo v tem območju. Včasih se zapleta na primer pri drenaži in pri odvodu meteornih vod s strehe, tu pa na vodovarstvenem območju občin Kamnik, Domžale in Mengeš stoji smetišče. Gre za vodna zajetja in če bo to enkrat prišlo v podtalnico, tega ne bo nihče mogel popraviti," meni Lapova.
Zbirni center Suhadole leži v vodovarstvenem območju (VVO), nosilec vodnega soglasja je podjetje Publicus d.o.o.
Inšpektor odredil odvoz odpadkov do 1. avgusta
O stanju na smetišču je bil obveščen tudi inšpektorat za okolje. "Z odločbo so podjetju določili, da morajo vse, kar je nastalo na novo, torej odpadke v balah, odstraniti do 1. avgusta," je povedala Aleševa.
Odločba inšpektorata sicer določa, da mora podjetje iz Suhadol odpeljati 930 bal, kolikor jih je bilo na lokaciji ob ogledu.
Ni pa težava samo v odpadkih, ki so v balah, pravi Aleševa, težava so odpadki v jami. "V jami so se v zadnjih dveh letih začele kopičiti neslutene količine odpadkov, tako da računamo, da bodo odpeljali tudi del tega," pravi Aleševa.
"Publikus trdi, da ima neko zaščito, a če se vozite po cesti ob balah, ni videti, da bi kdo karkoli pazil oziroma ni videti, da bi bila lokacija kakorkoli zaščitena pred kakšnim požarom," pravi Mojca Aleš.
"Novih lokacij v Sloveniji ni, tudi preostali centri v Sloveniji so zabasani"
Bal v tem trenutku ne morejo premakniti nikamor. Kljub temu, da jim je inšpektorat naročil, da morajo bale, ki so najprej razburile prebivalce Štude, umakniti v 15 dneh, bodo bale do nadaljnjega ostale, kjer so, in to tako 690 bal na Študi, kot nove, ki jih poleg že obstoječih 930 zdaj kopičijo v Suhadolah.
Kot pravijo v Publikusu, jim je inšpektorat, čeprav ve, da odpadkov trenutno ne morejo nikamor odpeljati, zaradi pritiskov javnosti naročil, naj bale iz Štude odpeljejo v nerazumnem roku 15 dni, ki se konča v začetku naslednjega tedna. Za bale v Suhadolah je rok daljši in sicer jih morajo umakniti do prvega avgusta.
"Novih lokacij v Sloveniji ni. Tudi preostali centri v Sloveniji so zabasani z odpadki, nismo samo mi. Če bi imeli lastne skladiščne zmogljivosti v okviru svojih poslovnih enot, bi jih že uporabili in odpadkov ne bi odpeljali tja," za Študo pravi Kranjec.
Publikus: "Naši delavci so trenutno tam prisotni 24 ur na dan"
Kot pravi Gregor Kranjec, strokovni sodelavec in predstavnik Publikusa, trenutno intenzivno balirajo odpadno embalažo iz jame in so delavci na lokaciji prisotni 24 ur na dan.
"Tudi malo bolj nadzorujemo lokacijo. Ne bom rekel, da je to že klasična požarna straža, a imamo oglede," pravi Kranjec.
Že lani so imeli vajo z gasilnimi društvi v okolici, tako da so se seznanili z lokacijo, dali so jim zahteve za popravke, zaradi česar so še izboljšali interni vodovodni sistem in požarni bazen. Namestili so dodatne gasilnike in na usposabljanje poslali dodatne delavce, tako da z vidika požarne varnosti zadeve obvladujejo, je povedal Kranjec.
Župan Komende Stanislav Poglajen je poveljnik tamkajšnjega gasilskega društva in samovžiga ne more stoodstotno izključiti. Na fotografiji je s premierjem Mirom Cerarjem na spomladanskem kmetijsko-obrtnem sejmu v Komendi leta 2017.
Lani so imeli "smolo s sredstvom za zatiranje voluharjev"
Kot je povedal, so imeli lani to smolo, da sta dva požara izbruhnila zaradi sredstva, ki je bilo v bali - uporabniki so v rumeni zabojnik odvrgli karbid oziroma sredstvo za zatiranje voluharjev, ki je ob navlažitvi začelo prasketati in je zanetilo požar.
Na vprašanje, ali lahko zagotovijo, da tokrat tega sredstva ni med odpadki, je odgovoril, da tega stoodstotno ne more zagotoviti. Samovžig pa lahko izklučijo z 99-odstotno gotovostjo, je povedal Kranjec.
"Takšne razmere imamo kakšno leto in pol in z izjemo tega dogodka, tveganje ni bilo povečano," je poudaril Kranjec in ponovil, da odpadke balirajo prav zato, da odpadke stisnejo in se prepreči prisotnost kisika, zaradi česar ne morejo zagoreti.
"Potencialno imajo potem vse bale sena možnost samovžiga oziroma je možnost še večja, ker gre za biološki material, ki lahko začneti gniti, kar ni neobičajno. Takrat začne proizvajati metan in bala sena se še prej vžge. Ima večjo verjetnost, da se bo vžgala kot plastičen material, ki tega nima," je povedal Kranjec in dejal, da gre za neupravičene strahove, ker ljudje niso seznanjeni s stanjem.
Možnosti samovžiga popolnoma ne more izključiti niti župan Komende Stanislav Poglajen, ki je tudi gasilec in poveljnik tamkajšnjega gasilskega društva.
"Za požar so načeloma potrebni gorljiv material, kisik in izvor vžiga. Bale, v kakršne sedaj zavijajo odpadke, načeloma ne bi smele goreti oz. je gorenje bistveno težje, ker je dostop kisika otežen. Možnosti samovžiga ne morem izključiti. Pri enem od prejšnjih požarov je po nam dostopnih podatkih bil vzrok požara odlaganje samovnetljivega materiala med odpadno embalažo, kar je povzročilo požar. Nihče ne more jamčiti, da se kaj podobnega ne ponovi. Vendar kot je že rečeno, so za požar potrebne tri stvari, človeškega dejavnika oziroma malomarnosti ali objestnosti pa nikoli ne moreš izključiti," je dejal župan.
Izvoz je trenutno edina možnost, a do julija ni mogoč
Po Kranjčevih besedah je izvoz v tujino trenutno edina opcija, a tudi ta takoj ni mogoč. "To je cel postopek. S tem se kontinuirano ukvarja par posrednikov, ki pridobijo izvozno dovoljenje in nekateri so zdaj še v postopku pridobivanja. Priti moraš na vrsto, da upoštevajo še tvoje zmogljivosti," je dejal Kranjec.
"Postopek traja različno dolgo. Odvisno je, ali imajo v določenem trenutku izvozno dovoljenje in ali imajo v okviru tega dovoljenja še vedno proste zmogljivosti. Kolikor smo se pogovarjali z običajnimi poslovnimi partnerji, je najbolj realna možnost, da bi prve odvoze začeli v prvem tednu julija. Neki drugi prevzemnik pa nam je rekel, da bo to mogoče šele konec julija, kar je za nas samo še slabše," pravi Kranjec.
Kot pravi, je veliko odvisno tudi od logistike posrednika, kako hitro lahko odpadke izvozi. "Mi smo 690 bal v Študo prepeljali v enem tednu, ker smo imeli na razpolago svoja vozila," pravi Kranjec, ki pojasni, da so pri odvozu odvisni od dinamike in logistike posrednika.
Popolnoma odvisni od posrednikov in državnih organov
Tak postopek izvoza je isti za vse odpadke, ki se jih odpelje na predelavo v tujino. Pri pridobivanju izvoznega dovoljenja so partnerji odvisni od hitrosti organov, ki dovoljenja izdajajo. "To je lahko tri mesece, šest mesecev ali pa eno leto, zato imajo tudi vsi posredniki težave. Eni jih pridobivajo, eni dovoljenje imajo, pa imajo že vse zmogljivosti zasedene, tako da je kar zmeda," je razložil Kranjec.
Kopičenje odpadkov je posledica verižne reakcije. "Vse države v tujini so samozadostne, imajo dovolj svojih odpadkov in nič več se ne izvaža na Kitajsko, na ta trge, preprosto oni nimajo prostih zmogljivosti in jim ni treba predelovati še naših odpadkov oziroma, če to želiš, postavijo takšno ceno, da lahko zelo hitro zapustiš to dejavnost," je povedal Kranjec.
"Država naj končno uredi sežiganje odpadkov"
"Najbolje bi bilo, da bi država končno začela izvajati državno gospodarsko javno službo sežiganja komunalnih odpadkov, saj bi morali tudi, če bi se želeli mi kot zasebniki ukvarjati s tem, pridobiti koncesijo od države," je dejal Kranjec. Menim, da to glede na zakonodajo sploh ni mogoče, ker je to opredeljeno kot javna gospodarska služba, kar pomeni, da lahko koncesijo pridobi samo javno podjetje. To je na primer Celje. Celjska regija je edina, ki je takrat, ko je gradila center za ravnanje odpadki, zaprla ves snovni tok, se pravi, da imajo obrat za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in mešane odpadne embalaže, tisto, kar ostane po sortiranju tega, torej lahka frakcija, ki ostaja tudi nam, gre na sežig, imajo tudi svojo sežigalnico, s katero ogrevajo celjsko območje in oni imajo podeljeno koncesijo.
Salonit Anhovo tudi sprejema tovrstne odpadke, a jih sprejemajo večinoma iz Italije. "Oni se vedejo do Italijanov nekako tako, kot se Avstrijci do nas, postavljajo jim višjo ceno. Lahko bi predelovali slovenske odpadke, a ne za neko normalno ceno," pravi Kranjec.
Državo k takojšnji akciji poziva tudi župan Komende. "Seveda nam stanje, kakršno je, ni všeč, zato ponovno pozivam pristojno ministrstvo, da takoj začne reševati vsedržavno vprašanje, ki očitno ni samo naše oz. Publikusovo," je dejal.
Takojšnja rešitev težav z odpadki bi bila Teš 6
Ob tem se Kranjec sprašuje, da ne ve, kaj nameravajo narediti s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj. Po njegovih besedah ima ta prav tako tehnologije, ki so prilagojene sežiganju alternativnih goriv.
"Če bi se država že danes odločila, da bo šlo vse v Teš 6 in bi postavili za vso Slovenijo enotno ceno, bi bila težava rešena. Toda za zdaj si - morda zaradi strahu ali pa ni volje - na ministrstvu nihče ne upa tega presekati. Mi smo zastavili smeli sistem 'zero waste' , a imamo težave po tem, ko se določeni odpadki predelajo. Ni tistih, ki bi to končno oskrbeli," pravi Kranjec.
Ko Publikus v svoji sortirnici sortira mešano odpadno embalažo, je maksimalno 35 odstotkov takšnih plastičnih materialov, za katere obstaja na trgu nekdo, ki jih bo prevzel in predeloval, preostalih 65 odstotkov pa je slaba plastika oziroma tako sestavljena ali onesnažena, da je primerna samo še za energetsko izrabo, in to je tisto, kar Publikus pakira v bale.
Publikus zatrdil, da bale niso posledica dovoza novih odpadkov
"V začetku je bil to le zbirni center, zdaj se pa smeti kopičijo in če bo to gorelo, bo katastrofa. V zadnjem letu se je smetišče močno povečalo," je povedala Meta Lap, ki živi v bližini.
Na posnetkih letošnjega leta, ki so vidni na Google maps, lahko vidimo velike količine odpadkov, prekritih s temnimi ponjavami.
Publikus je okrog pol milijona evrov investiral v novo balirno napravo. To imajo trenutno postavljeno v jami, kjer balirajo odpadni material.
Ti posnetki Arsa so iz leta 2015.
"Predvsem moramo nekaj prostora sprazniti, in to so tiste bale, ki jih trenutno zlagamo na našem zemljišču. Ko se bomo s posredniki zmenili za izvoz, se bodo najprej odstranile bale iz Štude, nato bomo odpeljali bale, ki so zdaj na robu, bomo pa z baliranjem odpadkov približno za 50 odstotkov zmanjšali začasno skladiščene površine. Balirani material na robu je samo zaradi manipulacije logistike, ne zato, ker bi imeli dodatni dovoz materiala," nenadno povečanje števila bal pojasni Kranjec in doda, da je tudi lokalna skupnost s tem seznanjena.
Stanje v Suhadolah v obdobju od leta 2009 do 2011.
Publikusova sortirnica je nekoč sodelovala z različnimi komunalnimi podjetji, ker je Publikus kot njihov podizvajalec obdeloval embalažo. Trenutno končujejo le še pogodbo s Slopakom, znotraj katere obdelujejo embalažo, ki jo zberejo tam, kjer Publikus izvaja gospodarsko javno službo zbiranja, to so območja Kamnik, Komenda, Postojna in Pivka. V teh območjih je Publikus tako kot na primer Snaga v Ljubljani ločeno zbira odpadke.
Suhadole so leta 2006 izgledale tako.
"Splopak pa nam pripelje količine iz domžalskega bazena, od Javnega komunalnega podjetja Prodnik, in nekaj malega od komunale Kranj. A to je na mesečni ravni okrog 120 ton, kar je zelo malo. Tako količino mešane odpadne embalaže mi v svojih štirih občinah zberemo v treh mesecih. Naša sortirnica v tem trenutku dela tri dni na mesec, takšno količino presortiramo v treh dneh. Trenutno praktično ne obratuje. Ko se bo zaključila še pogodba s Slopakom, bodo tako, kot večina komunal, shemam brezplačno predajali embalažo, a tudi ta embalaža se trenutno kopiči, ker je nihče ne želi prevzemati," pojasni Kranjec in napove, da bo to velik problem.
V Publikusu kritični do ministrstva
"Za ministrstvo to seveda ni problem, oni gladko govorijo, da bo konec leta 40.000 ton mešane odpadne embalaže po dvoriščih komunalnih podjetij. Zanje sistem deluje, uredbe so sprejete, zakonodajno so pokriti in država bo samo s prstom kazala na komunalna podjetja. Oni so zakonsko pokriti, to je pa v zadnjih letih tudi edini cilj ministrstva - da sprejmejo vse uredbe, prilagoditve z evropsko zakonodajo, ne da bi ob tem razmišljali o nekih konkretnih rešitvah, to si upamo trditi," pravi Kranjec.
Nekateri župani so naklonjeni izgradnji sežigalnice
Kot eno rešitev navajajo Teš 6, kot drugo opcijo pa omenjajo načrte za ljubljanski termični objekt v okviru Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, o katerem se je govorilo pred približno pol leta.
Vodstvo Publikusa se je po tujini že pozanimalo in tudi našlo investitorje, ki bi bili pripravljeni takšen termični objekt zgraditi, če bi država to dovolila.
"Tudi obstajajo župani, ki so temu naklonjeni, a v tem času se nihče ne bo želel izpostavljati, še posebej, ker se bližajo tudi županske volitve," je povedal Kranjec.
Na vprašanja o tem, kje bi objekt lahko bil, ni želel odgovoriti. Povedal je, da ga v domžalskem bazenu ne bo, kar nam je zatrdil že ob povpraševanju po nakupu zemljišč v tej občini.
"Imamo lokacijo, a je res ne smem povedati, ker je v tem trenutku zadeva občutljiva" pravi Kranjec in ni želel razkriti niti regije. Kot pravi, predvsem zaradi "NIMBY, Not In My Backyard oz. ne v moji soseščičini" efekta.
5