Nika Kovač: Vodstvo RTV je politično nastavljeno. Alenka Jeraj: RTV želijo obglaviti.

Predmet referenduma je zakon o RTV, ki ga je v juliju po nujnem postopku sprejel državni zbor (DZ). Zakon določa, da se namesto zdajšnjega 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta ustanovi enoten organ – svet zavoda s 17 člani. V njem naj bi bilo šest predstavnikov zaposlenih in enajst predstavnikov javnosti. Po enega člana naj bi imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij in varuh človekovih pravic. Nacionalni svet za kulturo pa naj bi imenoval dva člana, DZ pa v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov, kot je določal zdajšnji zakon. Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.

Zakon določa tudi, da bi zavod namesto generalnega direktorja vodila in upravljala uprava, ki bi imela štirileten mandat in bi jo sestavljali štirje člani, ter da bi najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele prenehal mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta.

Novice Referendumski trojček bo 27. novembra

"Namen zakona je obglaviti RTV," meni poslanka Alenka Jeraj

Pobudniki referenduma so proti takšnim spremembam zakona, saj kot pravi poslanka SDS Alenka Jeraj, "ni bilo nobene javne razprave, da bi se sploh govorilo o problemih, o čem veljavni zakon ni primeren, in kaj bi morali izboljšati". "Mi se strinjamo, da se da marsikaj izboljšati. Tukaj pa se zakon praktično piše na novo. In v bistvu se vračamo v pretekle čase, namreč takšno ureditev, kot jo predlagajo, smo že imeli, in ker se ni obnesla, je bil leta 2005 zakon spremenjen in postavljena drugačna uprava," je dejala v pogovoru za Siol.net.

Po njihovem mnenju se gledalcem in poslušalcem jemlje vpliv, predloge bodo lahko podale samo nekatere izbrane nevladne organizacije: "Vemo, da jih imamo 27 tisoč, tukaj pa so jih izbrali pet. Nihče ni znal odgovoriti, zakaj ravno teh nekaj, zato se z zakonom ne strinjamo. Tudi namen zakona je že v osnovi v tem, da se zamenja celotno vodstvo, torej se obglavi RTV, in s tem se ne strinjamo," je izpostavila Jerajeva.

Na Inštitutu 8. marec poudarjajo problem ustrahovanja delavcev

Podporniki zakonskih sprememb, med katerimi sta tudi Inštitut 8. marec in direktorica Nika Kovač, pa so za uveljavitev zakona, saj se jim zdi pomembnih več stvari. "Verjamemo, da je javna televizija pomembna za ohranjanje demokratičnih družb in da lahko v državah, kjer je javne medije politika spremenila v propagandni stroj, v državni medij, opazimo trend avtoritarizma. Vidimo, kaj se je zgodilo na Madžarskem. Vidimo, kaj se je zgodilo v Belorusiji, in tudi trendi v Rusiji so bili, da se je najprej prevzela tiskovna agencija, nato pa tudi javni medij," je poudarila Nika Kovač v pogovoru s Siol.net.

"Druga stvar je ta, da se politika, kolikor se da, umakne z javne televizije. Tretja stvar pa je, da v inštitutu z grozo opazujemo, kaj se dogaja na RTV, kjer so delavci ustrahovani, kjer je 38 delavcev dobilo opomin pred odpovedjo, ker so izrazili solidarnost. Vidimo tudi, na kakšen način se potvarjajo novice v zadnjem času, in zdi se nam pomembno, da kot družba rečemo, da si želimo drugačen medij," je še izpostavila.

Kakšno je trenutno vodstvo?

Nika Kovač delo trenutnega vodstva ocenjuje kot "slabo in politično nastavljeno". Jerajeva pa na drugi strani pravi, da se je zdajšnji direktor Andrej Grah Whatmough zadev lotil na pravem koncu: "Mislim, da delajo v redu. Nekateri aktivisti so zagnali malo vika in krika. Mislim, da pa večina ljudi dela dobro in si tudi želi delati dobro, uravnoteženo in celovito, tako kot jim veleva zakon. Imamo pa nekaj aktivistov oziroma, kot bi rekla, 'svetih krav', ki so bili vedno navajeni, da so 'glavni' in da odločajo o vsem. Zdaj se je pa to malce spremenilo in očitno jim ni všeč," je dejala Jerajeva.

Vzroki za upadanje gledanosti so različni

V Inštitutu 8. marec poudarjajo, da "kakovost programa pada": "To ni RTV, ki bi jo želeli. Gledanost pada. Hkrati lahko vidimo tudi, kako vodstvo ravna z ljudmi. Opomini govorijo sami zase, številne odpovedi govorijo same zase. In v resnici tudi to, da je tako veliko ljudi na bolniških dopustih, govori samo zase," je poudarila Nika Kovač.

Alenka Jeraj je sicer izpostavila, da gledanost upada in da gledalci RTV zapuščajo že zadnjih deset let: "Reči, da je za upad gledanosti kriv direktor Grah Whatmough, ki je na svojem mestu eno leto, bi bilo malo preveč enostavno. Gledanost pada zadnjih deset let in v tem času so izgubili med 200 in 250 tisoč gledalcev, in to predvsem pri informativnih oddajah, torej Odmevi in Dnevnik," je dejala.

Meni, da je vodstvo na upadanje gledanosti odgovorilo z novim programskim načrtom, s katerim so ukinili nekaj oddaj in uvedli nekaj novih. "Tudi druge televizije imajo nove oddaje ali pa pri kakšni zamenjajo tudi novinarje. Mislim, da to ne bi smela biti nobena težava, tako deluje tudi BBC. Ampak pri nas je neka drama, in očitno mora biti večno. Saj so pred leti tudi ukinili eno oddajo in uvedli Odmeve. Takšen je pač postopek znotraj hiše, in tako pač je," je dejala.

Spremembi programskega načrta, s katerim je vodstvo želelo dvigniti gledanost, je sicer nasprotovala večina novinarjev, zaposlenih v informativnem programu, a programski svet tega takrat ni upošteval. To je bil tudi eden od glavnih razlogov za stavko na RTV.