Torek, 6. 12. 2022, 12.06
1 leto, 4 mesece
Izredni nadzor potrdil hude kršitve policistov na protestih #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,79
118
Na protestih v zadnjih dveh letih je prišlo do nesorazmerne, neupravičene in nestrokovne uporabe prisilnih sredstev, med katerimi sta bila tudi neupravičena odstranitev mirnih protestnikov in neupravičeno izstreljevanje plinskih sredstev, je zapisano v poročilu o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov, v katerih je policija uporabila vodni top in solzivec. Poročilo so pripravili na notranjem ministrstvu, izredni strokovni nadzor pa je odredila ministrica Tatjana Bobnar.
Ključne ugotovitve iz poročila po nadzoru je danes predstavil v. d. generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Slavko Koroš. Po njegovih besedah ugotovitve terjajo resno analizo in takojšnje ukrepe, ki bodo preprečili, da do tovrstnih anomalij ne bo več prihajalo.
Poročilo ima 161 strani
Poročilo so včeraj z ministrstva poslali na tožilstvo, ker obstajajo sumi kaznivih dejanj za uslužbence policije. V poročilu, ki ima 161 strani, so ugotovili še sporno uporabo vodnega curka s primesjo plinskih sredstev proti posameznikom, ki niso huje kršili javnega reda, ter tudi proti vidno bolnemu posamezniku in invalidu. V poročilu ugotavljajo še neprimerno komunikacijo policistov, prirejanje vsebine dokumenta o uporabi prisilnih sredstev in druge nepravilnosti.
Ugotovljene so bile tako sistemske kot tudi posamezne nepravilnosti, ki terjajo resno analizo in takojšnje ukrepe, ki bodo preprečili, da do takšnih anomalij ne bo več prihajalo. Odgovornost za početje bo sedaj vodstvo policije moralo iskati pri konkretnih uslužbencih, v poročilu namreč zaposleni niso izpostavljeni z imeni in priimki. Če se bodo prepoznali znaki kaznivih dejanj pri ravnanju policistov in njihovih nadrejenih, bo moralo ukrepati tudi tožilstvo.
V nadzoru so ugotavljali tudi morebitni vpliv obiskov predstavnikov izvršilne oblasti v operativnih štabih policije. Na dan enega od protestov sta bila v operativnem štabu prisotna takratni minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič. Kot je dejal Koroš, interni akti policije tega sicer ne prepovedujejo, vendar pa lahko tovrstni obiski negativno vplivajo na strokovnost ter avtonomnost dela policistov v operativnih štabih in posledično tudi na odločitve.
Najobsežnejši nadzor, ki ga je direktorat za policijo opravil do sedaj
Ministrstvo za notranje zadeve je na podlagi ugotovitev pripravilo spremembe zakona, da vodni curek s solzivcem ne bo več mogoč, da bo več nadzora in odgovornosti nad uporabo prisilnih sredstev zoper množico in da predstavniki politike ne bodo več imeli dostopa v prostore operativnega štaba, ko ta opravlja naloge policije, so še navedli.
Nadzorna skupina je v poročilu o nadzoru policiji tudi predlagala, da prouči primere, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, ki lahko predstavljajo hude kršitve ali nezakonitosti. Če obstajajo pogoji, pa naj sproži tudi ukrepe za ugotavljanje odgovornosti posameznikov. Ker iz poročila o nadzoru izhaja tudi več sumov kaznivih dejanj, so poročilo poslali na specializirano državno tožilstvo, je še povedal Koroš.
Dodal je še, da je šlo za najobsežnejši nadzor, ki ga je direktorat za policijo in druge varnostne naloge opravil do sedaj, zato je priprava poročila tudi trajala toliko časa.
Ministrica Bobnar pa je v zapisu na spletni strani poudarila, da je z ekipo naredila vse, kar je v njeni "moči in pristojnosti, da do takih ponižujočih ravnanj policije nikoli več ne bi prišlo". "Izpolnili smo torej vse, kar smo obljubili javnosti in smo lahko sami storili na ministrstvu," je poudarila. Ob tem je napovedala, da bodo o tem govorili tudi na posvetu o izvrševanju ustavne pravice do svobode izražanja sredi decembra na Brdu pri Kranju.
Nekdanji notranji minister Aleš Hojs in nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj sta v odzivu za Radiotelevizijo Slovenije (RTVS) izpostavila, da omenjena preiskava izpostavlja predvsem nepravilnosti v pravilnikih, Olaj pa je poudaril, da je sam ustanovil komisijo, ki je pri preiskavi množičnih protestov oktobra lani ugotovila, da so bila prisilna sredstva uporabljena strokovno in zakonito.
Z ministrico Bobnarjevo se ne strinjata glede očitkov o politizaciji dela policije
Včeraj dopoldne se je sicer premier Robert Golob sestal z notranjo ministrico Tatjano Bobnar, s katero sta ugotovila, da "se strinjata v marsičem, razhajata pa se glede očitkov o politizaciji dela policije", so zapisali v premierjevem kabinetu.
Notranja ministrica Tatjana Bobnar se je namreč znašla v središču vse glasnejših ugibanj, da bi ob uveljavitvi sprememb zakona o vladi prišlo še do drugih menjav v Golobovi ministrski ekipi.
Bobnarjeva bo vztrajala, tudi če jo bo to stalo ministrsko mesto
Bobnarjevi na vladi ni uspelo ravno s predlogom za imenovanje Boštjana Lindava na mesto generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Po vnovičnem imenovanju Lindava kot v. d. generalnega direktorja je ministrica v izjavi za medije pretekli petek poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. Pri tem stališču pa bo vztrajala, tudi če bi jo to stalo ministrsko mesto, je napovedala. Tako zahteven resor lahko po njenih besedah namreč vodiš le z ekipo, ki ji zaupaš. "Ne z ekipo, kot jo morda želi sestaviti nekdo drug," je poudarila.
Na vprašanje, ali ima občutek, da od njega zahtevajo politični obračun v policiji, pa je pretekli petek generalni direktor policije Boštjan Lindav odgovoril: "Dejstvo je, da ves čas zagovarjamo vse kadrovske premike zgolj in samo na podlagi strokovnih argumentov, na podlagi tehtnih analiz in v skladu z delovnopravno zakonodajo. Tega načela nikoli in nikdar ne bom prekršil."
118