Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
22. 2. 2023,
10.21

Osveženo pred

1 leto, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,58

34

Natisni članek

Natisni članek

študenti dijaki Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani izobraževanje

Sreda, 22. 2. 2023, 10.21

1 leto, 10 mesecev

Neprijetno presenečenje za dijakinje in dijake. Kaj bodo storili na pristojnem ministrstvu?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,58

34

dijaki | Ob zaostritvi pogojev za vpis se marsikdo ne bo mogel vpisati na želen univerzitetni študijski program Univerze v Ljubljani. | Foto STA

Ob zaostritvi pogojev za vpis se marsikdo ne bo mogel vpisati na želen univerzitetni študijski program Univerze v Ljubljani.

Foto: STA

V petek se je na univerzah začel prvi prijavni rok za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v novem študijskem letu, nekateri dijaki in dijakinje z opravljeno poklicno maturo pa so ob tem presenečeno ugotovili, da se na določene programe v nasprotju s prejšnjimi leti ne morejo vpisati. Na ljubljanski univerzi so bili zaradi zaostrenih zahtev Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) namreč primorani zaostriti pogoje za vpis.

V zadnjih letih je veljalo, da se lahko dijaki s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom vpišejo na skorajda katerikoli univerzitetni študijski program na ljubljanski univerzi. Tik pred vpisom na fakultete za naslednje študijsko leto pa je Univerza v Ljubljani zaostrila pogoje za vpis dijakov s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom v univerzitetne študijske programe. Po novem se lahko tako vpišejo le še v študijske programe, ki se pokrivajo s programi srednjih šol, na katerih so opravljali maturo.

Na ministrstvu preverjajo nastale okoliščine

Številni dijaki s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom so tako tik pred zdajci ugotovili, da se ne bodo mogli vpisati na želeno fakulteto in da so se tako njihovi načrti o nadaljevanju študijske poti porušili. "Imamo stanje, ko se dijaki in dijakinje na javne univerze vpisujejo pod različnimi pogoji," je za Radio Slovenija povedala prorektorica za študijske zadeve Univerze v Ljubljani Ksenija Vidmar Horvat

Na ljubljanski univerzi ministrstvo pozivajo k ukrepanju, "ki bo odpravilo krivično stanje za posamezne dijake in dijakinje iz prihajajoče generacije ter zagotovilo enakopravne pogoje za vpis na nacionalni ravni".

Medtem pa so nam na pristojnem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije odgovorili, da je Nakvis v skladu z zakonom o visokem šolstvu v svojem delovanju samostojna in neodvisna agencija ter da preverjajo nastale okoliščine. "Je pa včeraj delo začela delovna skupina za prenovo visokošolske zakonodaje in z gotovostjo lahko trdimo, da bo vprašanje 38. člena urejeno s prihodnjo zakonodajo," so še sporočili z ministrstva. 

Prehodnega obdobja za uveljavljanje sprememb ni bilo 

Na univerzi navajajo, da so bili v zaostritev pogojev prisiljeni zaradi zaostrenih zahtev Nakvisa. Ta je zahteve zaostrila, čeprav so na univerzi zaprosili za prehodno obdobje, v katerem bi uveljavili spremembe. Kot pravijo, naj bi jim z Nakvisa celo zagrozili, da univerzi ne bodo podaljšali akreditacije.

Na Nakvisu pa se pri tem sklicujejo na zakon. Kot pravijo, zakon o visokem šolstvu namreč v 38. členu nedvoumno določa, da se lahko v študij na univerzitetnem študijskem programu vpiše "tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature". To torej pomeni, da se lahko tisti s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom vpišejo le na univerzitetne programe z istega strokovnega področja, kar pa se po navedbah Nakvisa v praksi ni spoštovalo, zato "imamo v praksi že več kot 20 let neurejeno stanje".

V Ljubljani drugačni pogoji za vpis kot v Mariboru 

Na vprašanje, kakšno je stanje na preostalih univerzah in ali so bile tudi one prisiljene spremeniti pogoje vpisa, na Nakvisu odgovarjajo, da so vpis z veljavno zakonodajo uspešno uskladili pri večini univerzitetnih študijskih programov, ne pa še pri vseh.

"Kljub intenzivnim naporom, da bi to dolgotrajno neupoštevanje zakonodaje dokončno uredili, namreč z obžalovanjem ugotavljamo, da nekaterim zavodom tega ni uspelo povsem upoštevati, zato bo Nakvis tudi v nadaljnjih postopkih skrbel, da bodo pogoji za vpis na vseh visokošolskih zavodih skladni z zakonom," so pojasnili. 

Spremenjena možnost prehajanja med srednjo šolo in univerzitetnimi programi glede na strokovno opredelitev srednješolskega programa po navedbah univerze velja na 19 fakultetah oziroma akademijah, v skupno na 54 od 143 dodiplomskih študijskih programih, podatka, koliko dijakov bodo prizadele spremembe, pa na ljubljanski univerzi nimajo. | Foto: Ana Kovač Spremenjena možnost prehajanja med srednjo šolo in univerzitetnimi programi glede na strokovno opredelitev srednješolskega programa po navedbah univerze velja na 19 fakultetah oziroma akademijah, v skupno na 54 od 143 dodiplomskih študijskih programih, podatka, koliko dijakov bodo prizadele spremembe, pa na ljubljanski univerzi nimajo. Foto: Ana Kovač

Zahteve za spremembe pogojev vpisa za zdaj še ne veljajo enotno za vso Slovenijo. Na Univerzi v Mariboru pogoji za vpis za študijsko leto 2023/24 ostajajo enaki kot v preteklem študijskem letu in tako za dijake ni nobenih sprememb.

Kot so še pojasnili na mariborski univerzi, so bili lani ob podaljševanju akreditacije na zahtevo Nakvisa sicer prisiljeni sprejeti spremenjene vpisne pogoje, ki so v skladu z Nakvisovo razlago zakonodaje, a bodo spremembe začele veljati šele v študijskem letu 2025/2026.

Tako je, kot navajajo, odločil senat univerze, svet Nakvisa pa je bil s tem seznanjen v postopku izdaje ponovne akreditacije, "ki je spremembe vpisnih pogojev upošteval pri odločitvi o izdaji soglasja k akreditaciji Univerzi v Mariboru za naslednjih pet let".

Na univerzi so namreč prepričani, da morajo biti spremembe vpisnih pogojev dijakom znane že ob začetku vpisa v srednjo šolo. Prav tako so prepričani, da so spremembe vpisnih pogojev v pristojnosti senata univerze, "ta pa lahko sam presodi tudi o tem, kdaj neke spremembe začnejo veljati", so še sporočili.

Bodo univerze v prihodnosti bolj avtonomne? 

V zvezi z očitki, da so pogoji spremenjeni tik pred letošnjim vpisom na fakultete, pa na Nakvisu žogico vračajo fakultetam. "Spremembe obveznih sestavin študijskih programov, kamor spadajo tudi vpisni pogoji, sprejemajo senati visokošolskih zavodov. V 30 dneh od sprejema jih morajo sporočiti agenciji, veljati pa začnejo z naslednjim študijskim letom," so zapisali.

Na Univerzi v Ljubljani sicer pojasnjujejo, da se zavzemajo za to, da imajo vsi dijaki v Sloveniji enake možnosti pri izbiri študija oziroma da je tam, "kjer je zahtevano določeno predhodno znanje, to narejeno na strokoven in vsebinski način, ne pa na podlagi arbitrarnega klasifikatorja poklicev, na čemer vztraja Nakvis". Zato bodo v okviru predloga novega zakona o visokem šolstvu, ki ga pripravlja ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, vztrajali pri rešitvi, da se odločanje o ustrezni predhodni izobrazbi za vpis na visokošolske programe prepusti avtonomiji univerze.

Irena Šinko
Novice Ministrica Šinko: Zdrava prehrana bo dostopna vsakemu študentu
Fakulteta za logistiko
Novice Poklic prihodnosti, ki dosega skoraj 100-odstotno zaposljivost
denar
Novice V veljavi nova višina minimalne urne postavke za študentsko delo
Ne spreglejte