Torek, 13. 5. 2025, 18.41
7 ur, 5 minut
Zaveza k strateškemu odzivu
Nenalezljive kronične bolezni so množični morilci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Zaveza k strateškemu odzivu za upravljanje kroničnih nenalezljivih bolezni
Kronične nenalezljive bolezni, kot so kronična ledvična bolezen, srčno popuščanje in sladkorna bolezen tipa 2, so v Evropski uniji odgovorne za devet od desetih smrti. Posledično je to izjemno breme tudi za porabo sredstev v zdravstvu.
Kronična ledvična bolezen je eden od globalno najhitreje rastočih vzrokov smrti, ki naj bi do leta 2050 postala peti najpogostejši vzrok, so letos ugotovili pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Srčno popuščanje ima v manj kot polovici primerov petletno preživetje, ugotavljajo raziskave.
Sladkorne bolezni tipa 2 ravno tako ne gre podcenjevati, ker je, med drugim navaja tudi resolucija Evropskega parlamenta, ključen dejavnik za druge kronične nenalezljive bolezni.
Stroka poudarja pomen odločnejšega odziva v obliki ustreznih nacionalnih načrtov in strategij, usmerjenih v preventivo, zgodnjo diagnostiko in ustrezno obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni.
Staramo se hitreje kot drugod po Evropi
Te bolezni niso zgolj javnozdravstveno breme, temveč tudi velik izdatek za javno zdravstvo in državne finance – po ocenah Evropskega parlamenta do 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda in največji delež izdatkov za zdravstveno varstvo.
Staranje prebivalstva le še krepi breme teh kroničnih nenalezljivih bolezni. Demografske projekcije ne prinašajo razlogov za optimizem: v Sloveniji se bo delež starejših od 65 let z zdajšnjih 22,3 odstotka do sredine stoletja povečal na 30,2 odstotka, kar Slovenijo glede staranja prebivalstva uvršča povsem v vrh Evropske unije. Tudi v zadnjih desetih letih je delež starejših od 65 let v Sloveniji naraščal za polovico hitreje, kot je povprečje Evropske unije.
Udeleženci okrogle mize Zdravniške zbornice Slovenije o kroničnih nenalezljivih boleznih
Visoki tlak: vzrok in posledica kroničnih nenalezljivih bolezni
Obvladovanje visokega pritiska (hipertenzije) je lahko ključen dejavnik kroničnih nenalezljivih bolezni in njihova posledica, so se strinjali prof. dr. Andreja Marn Pernatz, prof. dr. Andrej Janež in prof. dr. Gregor Poglajen na okrogli mizi Zdravniške zbornice Slovenije o kroničnih nenalezljivih boleznih. Ob tem so podpisali tudi zavezo k strateškemu odzivu za upravljanje teh kroničnih nenalezljivih bolezni.
Po aktualnih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je prisotnost hipertenzije v Sloveniji izrazito nad svetovnim povprečjem. Zlasti skrb vzbujajoče je, da je pri nas več kot tri četrtine teh motenj neoskrbljenih in neurejenih, kar nas po tej črni statistiki ravno tako postavlja na vrh držav v regiji in celini.
Po aktualnih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je prisotnost hipertenzije v Sloveniji izrazito nad svetovnim povprečjem.
Nujno je odločnejše ukrepanje
Stroka zato poudarja pomen odločnejšega odziva v obliki ustreznih nacionalnih načrtov in strategij, usmerjenih v preventivo, zgodnjo diagnostiko in ustrezno obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni.
To v praksi pomeni predvsem nadgradnjo in optimizacijo izvajanja presejalnih programov, implementacijo strategij za uspešnejše obvladovanje dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni in učinkovitejše pridobivanje in uporabo slovenskih podatkov, vezanih na kronične nenalezljive bolezni za namene izbire in vrednotenja intervencij, so poudarili udeleženci okrogle mize.
