Naj planinska koča
Sladka slovenska transverzala
Četrtek, 4. 9. 2025, 4.00
3 tedne
Sladka slovenska transverzala, enajsti dan
11. dan: Ko zagrize bolečina, vstane srce #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,74
Po včerajšnji vročini in skoraj celodnevnem spancu sem si drznil upati, da bom vsaj približno spočit. In res – topla juha, palačinke s čokolado in zdravilne "planinske tinkture" iz Zasavske koče na Prehodavcih so naredile svoje. Dan se je začel sončno, z mislijo, da tokrat ne bo dan rekordov, ampak premišljene previdnosti.
Jutro v znamenju hvaležnosti
Prehodavci so me pospremili z iskreno prijaznostjo – oskrbniki so mi podarili prenočišče, večerjo in zajtrk. V gorah takšna gesta pomeni več kot stokrat v dolini. Prvi kilometri so tekli mimo Zelenega jezera, kjer so jutranje sonce, kozorog in jata gamsov prinesli tisto pristno planinsko srečo.
Ko korak spremeni barvo
Če so v prejšnjih dneh bolečino diktirala kolena, se je tokrat preselila na notranjo stran desnega gležnja. Vsak korak je zabolel kot majhen udarec. Pot čez Jezera v Ledvicah do Koče pri Triglavskih jezerih je bila počasna, prekinjena z obkladki in bandažo. Pol ure olajšanja, nato znova vijak bolečine. Tek je izginil – ostala je samo potrpežljiva hoja.
• Razdalja: 28,3 km
• Čas hoje: 7 h 39 min
• Povprečna hitrost: 3,7 km/h
• Skupni vzpon: 1.560 m
• Skupni spust: 1.460 m
• Najvišja točka: 2.170 m
• Najnižja točka: 1.340 m
Postanki, ki rešujejo dan
Na Koči pod Bogatinom sem si privoščil dolg postanek. Obkladki, prijazne besede oskrbnic in darilo – štrudel in kava. Dodali sta še protivnetno tableto, ki je za uro razbremenila bolečino. Na Planinskem domu pri Krnskih jezerih sem nadaljeval s kombinacijo juh, espressa in ledenih obkladkov.
Vzpon proti Krnu je šel nekoliko lažje, a zadnji metri so bili mučni. Kljub temu sem si pred Gomiščkovim zavetiščem vzel še en trenutek zase – skok na vrh Krna. Za dušo.
Če želite, da vaši koraki štejejo skupaj z mojimi, lahko prispevate tukaj. Hvala, ker verjamete v ljudi. In v korake, ki štejejo dvojno.
Presenečenje pod Krnom
Ko sem stopil h koči, me je čakalo presenečenje – šestčlanska ekipa Dana skupaj s člani PD Trebnje. Prinesli so mi najboljšo slovensko vodo, nov premium dana isotonic, športne tablice in topla oblačila. Jutri je njihova uradna etapa, a so se odločili, da pridejo že danes in z menoj preživijo noč. To niso samo sponzorji – to so ljudje, ki dihajo s tabo.
• Dolina Triglavskih jezer, kjer sem se danes zadržal, je znana tudi kot Dolina sedmerih jezer. Gre za enega najbolj slikovitih delov Julijskih Alp in je zavarovana kot naravni rezervat.
• Jezero v Ledvicah je največje v dolini in ima značilno ledvičasto obliko, zaradi katere je dobilo ime.
• Krnska jezera, kamor vodi pot, so ledeniškega nastanka in predstavljajo največje visokogorsko jezersko območje v Sloveniji.
Zaključek dneva
Ob treh popoldne sem že sedel v zavetišču in imel pred sabo redko darilo – čas. Čas za obkladke, masažo, počitek. Jutri me čaka dolg dan, 41 kilometrov poti do Črne prsti. Regeneracija je ključ.
Ta dan je bil "lahek" po kilometrih, a težak po značaju. Pokazal je, da je prava moč v sposobnosti, da zmanjšaš tempo in povečaš modrost.
Celoten podvig bo Žiga Papež dokumentiral v obliki dnevnih vlogov, fotografij, zapisov in intervjujev. Zgodbe s poti, uspehe, krize, sladke prigrizke, dehidracijo, smeh in trmo – vse to bo ekskluzivno spremljal in objavljal Siol.net, ki je glavni medijski partner projekta.
