Četrtek, 4. 9. 2025, 4.00
3 tedne
Sladka slovenska transverzala, enajsti dan
11. dan: Ko zagrize bolečina, vstane srce #video
Po včerajšnji vročini in skoraj celodnevnem spancu sem si drznil upati, da bom vsaj približno spočit. In res – topla juha, palačinke s čokolado in zdravilne "planinske tinkture" iz Zasavske koče na Prehodavcih so naredile svoje. Dan se je začel sončno, z mislijo, da tokrat ne bo dan rekordov, ampak premišljene previdnosti.
Jutro v znamenju hvaležnosti
Prehodavci so me pospremili z iskreno prijaznostjo – oskrbniki so mi podarili prenočišče, večerjo in zajtrk. V gorah takšna gesta pomeni več kot stokrat v dolini. Prvi kilometri so tekli mimo Zelenega jezera, kjer so jutranje sonce, kozorog in jata gamsov prinesli tisto pristno planinsko srečo.
Ko korak spremeni barvo
Če so v prejšnjih dneh bolečino diktirala kolena, se je tokrat preselila na notranjo stran desnega gležnja. Vsak korak je zabolel kot majhen udarec. Pot čez Jezera v Ledvicah do Koče pri Triglavskih jezerih je bila počasna, prekinjena z obkladki in bandažo. Pol ure olajšanja, nato znova vijak bolečine. Tek je izginil – ostala je samo potrpežljiva hoja.
• Razdalja: 28,3 km
• Čas hoje: 7 h 39 min
• Povprečna hitrost: 3,7 km/h
• Skupni vzpon: 1.560 m
• Skupni spust: 1.460 m
• Najvišja točka: 2.170 m
• Najnižja točka: 1.340 m
Postanki, ki rešujejo dan
Na Koči pod Bogatinom sem si privoščil dolg postanek. Obkladki, prijazne besede oskrbnic in darilo – štrudel in kava. Dodali sta še protivnetno tableto, ki je za uro razbremenila bolečino. Na Planinskem domu pri Krnskih jezerih sem nadaljeval s kombinacijo juh, espressa in ledenih obkladkov.
Vzpon proti Krnu je šel nekoliko lažje, a zadnji metri so bili mučni. Kljub temu sem si pred Gomiščkovim zavetiščem vzel še en trenutek zase – skok na vrh Krna. Za dušo.
Če želite, da vaši koraki štejejo skupaj z mojimi, lahko prispevate tukaj. Hvala, ker verjamete v ljudi. In v korake, ki štejejo dvojno.
Presenečenje pod Krnom
Ko sem stopil h koči, me je čakalo presenečenje – šestčlanska ekipa Dana skupaj s člani PD Trebnje. Prinesli so mi najboljšo slovensko vodo, nov premium dana isotonic, športne tablice in topla oblačila. Jutri je njihova uradna etapa, a so se odločili, da pridejo že danes in z menoj preživijo noč. To niso samo sponzorji – to so ljudje, ki dihajo s tabo.
• Dolina Triglavskih jezer, kjer sem se danes zadržal, je znana tudi kot Dolina sedmerih jezer. Gre za enega najbolj slikovitih delov Julijskih Alp in je zavarovana kot naravni rezervat.
• Jezero v Ledvicah je največje v dolini in ima značilno ledvičasto obliko, zaradi katere je dobilo ime.
• Krnska jezera, kamor vodi pot, so ledeniškega nastanka in predstavljajo največje visokogorsko jezersko območje v Sloveniji.
Zaključek dneva
Ob treh popoldne sem že sedel v zavetišču in imel pred sabo redko darilo – čas. Čas za obkladke, masažo, počitek. Jutri me čaka dolg dan, 41 kilometrov poti do Črne prsti. Regeneracija je ključ.
Ta dan je bil "lahek" po kilometrih, a težak po značaju. Pokazal je, da je prava moč v sposobnosti, da zmanjšaš tempo in povečaš modrost.
Celoten podvig bo Žiga Papež dokumentiral v obliki dnevnih vlogov, fotografij, zapisov in intervjujev. Zgodbe s poti, uspehe, krize, sladke prigrizke, dehidracijo, smeh in trmo – vse to bo ekskluzivno spremljal in objavljal Siol.net, ki je glavni medijski partner projekta.