Ponedeljek, 10. 7. 2023, 19.04
9 mesecev, 4 tedne
"Nasilje hitro narašča in je vedno bolj brutalno in agresivno" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,03
Kakšna družba smo postali oziroma postajamo? Kaj nas zastruplja in kako se izviti iz spirale sovražnosti? To sta vprašanji, ki si ju lahko zastavimo ob pogledu na ceste, na družbena omrežja, v policijske kartoteke. Spomnimo se samo primerov preteklega tedna, ko so slovenski policisti obravnavali kruto ravnanje s psom, streljanje na policiste, dosmrtno poškodovanje z ostrim predmetom. Da, nestrpnost je velika rana naše družbe.
Najhujša oblika nasilja so umori. Slovenija sicer glede umorov še vedno velja za najvarnejšo deželo med evropskimi, je dejal profesor na fakulteti za socialno delo Srečo Dragoš, a na drugi strani opozarjajo, da se največ nasilnih dejanj pri nas zgodi v družini, torej za zaprtimi vrati. "Dejstvo je, da je nasilja več, da hitro narašča in je vedno bolj brutalno, agresivno," pravi profesor in strokovnjak za vzgojo otrok Sebastjan Kristovič.
Duševno zdravje mladostnikov se je poslabšalo za kar 70 odstotkov
Začne se pri najmlajših, kamorkoli se obrnemo, namreč lahko opazimo otroke, zatopljene v zaslone. "Ko je človek dlje časa izpostavljen takšnim in drugačnim nasilnim vsebinam, ali je to na Tiktoku ali so to risanke, se človeška psiha sproži, notranji psihološki obrambni mehanizem se zaščiti in začne odklapljati čustva, ki doživljajo, ki ponotranjijo to nasilje. In mi pravzaprav otroke pred zasloni vzgajamo za globoko toleranco do nasilja, zato otroci več ne čutijo, ne doživljajo in se spreminjajo v nekakšne brezčutne robote," je pojasnil profesor in strokovnjak za vzgojo otrok Kristovič.
Raziskave kažejo, da je čas pred zasloni premo sorazmeren z odklonskimi oblikami vedenja in boleznimi. Več je depresije, samopoškodovanj, prehranskih motenj. Rešitev za zadnje bi bila empatija, a je tudi te čedalje manj. V zadnjih 25 letih se je duševno zdravje otrok in mladostnikov poslabšalo za kar 70 odstotkov, je še dejal Kristovič.
