"Na slovenskih tirih vlaki ponekod vozijo tako hitro kot takrat, ko so progo izgradili!"

Nekdanji poslanec Zmago Jelinčič je pred dnevi izdal knjigo Južna železnica in železnice na Slovenskem, v kateri popisuje zgodovino železniškega prometa na slovenskem ozemlju. Če ste se vprašali, zakaj se je lotil ravno te tematike, ima avtor nove knjige tudi oseben razlog. "Motiviralo me je, da je moj ded Alojz Rižnar, od mame oče, bil železničar v Kraljevini Jugoslaviji in sem želel napisati kaj več o svojem predniku in njegovem delu. Vedno je pri takih projektih osebna motivacija."

"Edino, kar se povečuje na ministrstvu za kulturo, je število zaposlenih!"

Avtor nove knjige je ponosen tudi na svojo osebno zbirko železniških delnic in obveznic: "To je največja zbirka te vrste v tem delu Evrope in del njene vsebine sem tudi objavil."

Tudi ob izdaji svoje nove knjige Jelinčič ni skoparil s pikrimi besedami na račun marsikoga in marsikatere ustanove v Sloveniji. V pogovoru za naš medij so prvi na tapeto prišli slovenski muzeji, ki jim Jelinčič očita, da pri njih ni mogoče najti gradiv, ki jih on zbira.

Konkretno omenjenih železniških delnic in obveznic. "Bi zbirali, če ne bi imeli na komandnih mestih muzejev nesposobnih ljudi in če ne bi imeli na kulturnem ministrstvu ignorantov, kar se vleče praktično vse od osamosvojitve. Edino, kar se povečuje na ministrstvu za kulturo, je število zaposlenih."

Če ste se vprašali, zakaj se je lotil ravno te tematike, ima avtor nove knjige tudi oseben razlog: njegov ded po materi je bil železničar še v času Kraljevine Jugoslavije. Foto: Srdjan Cvjetović

"Slovenski poslanci so v glavnem neizobraženi in butasti"

Poleg svojih gradiv je Jelinčič za pripravo knjige, z njo pravi, da se je intenzivno ukvarjal eno leto, pred tem pa še dalj časa v manjši meri, obiskal tudi dunajske arhive. "Predvsem iskanje informacij je terjalo največ časa, največ uporabljene literature je iz konca 19. stoletja."

Ob tem je ostro vrnil žogico tistim, ki so mu očitali nesmotrne nabave v času, ko je bil poslanec: "Mene so v parlamentu obdolževali, češ da nabavljam knjige brez razloga, a jaz jih kupujem zato, da bi raziskoval slovensko zgodovino, ker je tudi to ena od nalog slovenskih poslancev, ki so sicer v glavnem neizobraženi in butasti."

"Prišel je politični ukaz, da Jelinčič ne sme izdati knjige"

Opis trase južne železnice, kjer živijo Slovenci, to je od Gradca do Trsta, je povzel po izvirnem itinerariju iz leta 1903. "Kjer je le bilo mogoče, sem dodal razglednico iz tistih časov, tu so mi pomagali tudi drugi, ki so mi odstopili svoje skene. Tako knjiga prikazuje, kako je takrat dihal tisti del slovenskega etničnega ozemlja."

Jelinčič pravi, da bi knjiga morala priti že prej, a je vmes "zmanjkalo zanimanja za knjigo, ker je prišel politični ukaz, da Jelinčič ne sme izdati knjige".

V knjigi je objavljen celoten vozni red od Dunaja do Trsta, iz česar se vidi, da je marsikje na slovenskih tirih hitrost danes primerljiva tisti iz časov, ko je bila proga narejena. Foto: Srdjan Cvjetović

"Želel sem le nekaj spremnih besed od komisarke za promet in Slovenke"

Zlasti ogorčen je, da evropska komisarka za promet Violeta Bulc ni napisala spremne besede k njegovi knjigi. "Pisal sem ji v Bruselj in jo prosil, da kot komisarka za promet in Slovenka, ki se ukvarja ravno s to problematiko, napiše spremno besedo k tej knjigi. Ne veliko, a bi to bilo zelo dobro in pametno za Slovenijo, zlasti če pogledamo, kaj je njej predhodnik Italijan naredil za svojo državo."

Pravi, da je komisarka najprej odklonila, češ da je to knjiga za prodajo, a ji je odgovoril, da je to dvojezična knjiga za promocijo Slovenskih železnic, poleg slovenščine je namreč tudi v nemščini. "Nato sem dobil odgovor, da komisarka mora vprašati Komisijo, če lahko napiše uvodnik, a je potem bilo vse tiho.

Moram pa pohvaliti dr. Petra Verliča, ki je kot predsednik posebne delovne skupine za razvoj železnic jugovzhodne Evrope pri Mednarodni železniški zvezi (UIC) in direktor Prometnega inštituta Slovenskih železnic z veseljem napisal uvodnik, Bulčeva pa pride v Slovenijo, malo se sprehodi v žerjavici, obišče kakšen kraj in potem gre nazaj."

Opis trase južne železnice, kjer živijo Slovenci, to je od Gradca do Trsta, je povzel po izvirnem itinerariju iz leta 1903. Foto: Srdjan Cvjetović

Nekaterih železničarskih izrazov in tradicionalnih imen mest danes ni več

Pri nastajanju knjige je, pojasnjuje Jelinčič, bila velika težava pri prevajanju v nemščino starih železniških izrazov, ki jih danes ni več, in staro poimenovanje nekaterih krajev. Kot zanimive izpostavlja podrobnosti o prehodu cesarja Franca Jožefa čez slovensko ozemlje, vsekakor pa je zanimivo ter o posojilu, ki ga je ljubljanska mestna občina razpisala leta 1879 posojilo za krepitev ljubljanskega gospodarstva.

"Oblast je bila leta 1879 bolj pametna!"

"Prihod železnice je okrepil gospodarstvo, a je leta 1876 borzni zlom marsikaj ustavil in je vse začelo propadati. Obresti na posojila so bile takrat zelo visoke in me to propadanje spominja na te čase – smo na poti proti tem, a je bila takrat oblast bolj pametna in je razpisala posojilo za milijon in pol goldinarjev, to bi bilo danes nekje 300 do 400 milijonov evrov. Jutri bo že manj, ker evro rapidno pada, ga kar množično tiskajo."

Jelinčič je prepričan, da bi Slovenija morala posodobiti svoje celotno železniško omrežje, a da prave volje za to ni. Foto: Srdjan Cvjetović

"Mislim, da ne bomo kmalu videli drugega tira!"

V knjigi je objavljen celoten nekdanji vozni red od Dunaja do Trsta, iz česar se vidi, da je marsikje na slovenskih tirih hitrost danes primerljiva tisti iz časov, ko je bila proga narejena, zato pa gre promet drugam – Avstrijci so pri sebi lepo zgradili in zato gre železniški promet mimo nas.

Zelo kritičen je tudi do gradnje drugega tira med Divačo in Koprom: "Pri drugem tiru gre samo za to, kje bo kdo več pokradel. To je sistem, ki smo ga videli pri TEŠ-u in marsikje drugje, zato mislim, da ne bomo kmalu videli drugega tira."

"Upam, da se hitra železnica ne bo ustavila pri Dobovi"

Jelinčič je prepričan, da bi Slovenija morala posodobiti svoje celotno železniško omrežje, a da prave volje za to ni. "Znotraj mednarodne železniške zveze se je oblikoval konzorcij, da bi se na področju jugovzhodne Evrope na splošno gradila hitra železnica – od Slovencev je v tem konzorciju samo predsednik te skupine. Druge železnice, od Makedonije prek Srbije ter Bosne in Hercegovine do Hrvaške, so pri tem bolj dejavne, pri nas pa se težko kaj premakne. Upam, da ne bo ta hitra železnica nekoč prišla samo do Dobove."