Referendum o zakonu o drugem tiru tudi po ponovljenem glasovanju njegovim pobudnikom ni uspel, saj jim na volišča ni uspelo privabiti dovolj volivcev, da bi dosegli predpisani kvorum.
Video: Planet TV
Volivci so danes že drugič odločali o usodi zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Prvi referendum, ki je potekal septembra lani, je vrhovno sodišče po pritožbi vodje civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vilija Kovačiča zaradi nedopustne vladne kampanje razveljavilo.
Za zavrnitev zakona na referendumu bi se morala izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Proti zakonu bi moralo glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo dobrih okrog 250.000.
| ZA | PROTI | |
|---|---|---|
| Število glasov | 126.716 | 127.231 |
| Odstotki | 49,90 % | 50,10 % |
| Volilna udeležba | 256.254 | 14,96 % |
|---|
Prikazano je stanje po podatkih, obdelanih do 21.15 ure. Preštetih je 99,95 % glasovnic. Podatki niso končni. Vir: Državna volilna komisija.
Kovačič napovedal, da se bo spet pritožilKovačič je že napovedal, da se bo na rezultat referenduma ponovno pritožil.
"Referendumsko vprašanje je bilo zavajajoče, ljudje so mislili, da glasujejo ZA drugi tir, v resnici pa so glasovali ZA koruptiven zakon," je povedal za TV Slovenija. Dodal je, da "s tem zakonom ne bo nič, obveljal bi le, če se ne bi nihče pritožil, jaz pa se bom pritožil".
Kovačič je še povedal, da nad udeležbo ni razočaran, saj je takšno stanje demokracije. "Vsi napori so bili v smeri tega, da se udeležba zmanjša. Referendumi izgubljajo na kredibilnosti."
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je po zaprtju volišč za nacionalno televizijo izrazil obžalovanje, da je do drugega referendumskega glasovanja sploh prišlo. "Nizka udeležba kaže na to, da drugega referenduma volivci niso želeli in da je bilo že na prvem vse povedano. Izgubljamo dragocen čas, v katerem bi projekt lahko že tekel," je povedal.
Dodal je, da je to glasovanje zadnji korak do uveljavitve zakona. "Če bo prišlo do kakršnih koli pritožb, računamo, da ne bo osnove zanje in bomo s projektom lahko resno začeli."
Premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je po referendumu dejal, da "smo zdaj dobili zeleno luč, da se bo drugi tir po tem zakonu gradil". Izrazil je obžalovanje, da je do ponovljenega referenduma prišlo, saj da bi sicer lahko z gradnjo pričeli že lani.
Za največjo opozicijsko stranko SDS pa je to, da je bil referendum o zakonu o drugem tiru izveden tri tedne pred predčasnimi državnozborskimi volitvami, "neracionalno in negospodarno trošenje davkoplačevalskega denarja".
Po razpletu vnovičnega glasovanja so se že zvrstili pozivi k čim prejšnjemu začetku uresničevanja projekta.
"Projekta se moramo lotiti takoj, da začnejo pripravljalna dela potekati nemudoma, mogoče še pred volitvami, če je to možno," je za STA dejal predsednik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar, pri čemer upa, da bo nova vlada, ki se bo oblikovala po volitvah, razumela oz. upoštevala pomanjkljivosti zakona in šla v njihovo revizijo. Enakega mnenja so tudi žerjavisti v Luki.
Za Slovenske železnice je ključno, da se drugi železniški tir Divača-Koper zgradi čim prej. Na obstoječem tiru rast ni več mogoča in če se gradnja drugega tira ne bo začela v kratkem, se bodo kupci tako Slovenskih železnic kot Luke Koper preusmerili drugam, je medtem za STA povedal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.
Da se gradnja drugega tira začne čim prej, so pozvali v SD, na čim prejšnjo uresničitev projekta upajo tudi v NSi. V Stranki Alenke Bratušek so se zavzeli za finančno revizijo projekta dvotirne proge, nato je po njihovem mnenju treba začeti z delom. V DeSUS so medtme za STA povedali, da je "škoda denarja, glede na to, da bi drugi tir lahko zgradili tudi brez zakona". Iz Levice so medtem sporočili, da bodo v naslednjem mandatu predlagali, da se zakon spremeni in izloči možnost tujega kapitala ter da poostri civilni nadzor.
Na prvem referendumu septembra lani, ki se ga je udeležilo 20,5 odstotka volilnih upravičencev, je za zakon glasovalo dobrih 53 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča. Proti je bilo dobrih 46 odstotkov ljudi.
|
Referendum |
Udeležba (v odstotkih) |
ZA (v odstotkih) |
PROTI (v odstotkih) |
|---|---|---|---|
|
Referendum o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2015) |
36,18 |
36,52 |
63,48 |
|
Referendum o arhivih (2014) |
11,74 |
32,63 |
67,37 |
|
Referendum o družinskem zakoniku (2012) |
30,31 |
45,45 |
54,55 |
|
Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (2011) |
40,44 |
24,59 |
75,41 |
|
Referendum o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2011) |
40,46 |
27,95 |
72,05 |
|
Referendum o zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (2011) |
40,42 |
29,12 |
70,88 |
|
Referendum o zakonu o malem delu (2011) |
33,99 |
19,93 |
80,07 |
|
Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2010) |
14,78 |
27,67 |
72,33 |
|
Referendum o zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma (2010) |
42,66 |
51,54 |
48,46 |
|
Referendum o pokrajinah (2008) |
10,98 |
lokalno |
lokalno |
|
Referendum o zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (2007) |
57,98 |
28,88 |
71,12 |
|
Referendum o občinah v Sloveniji (lokalni) (2006) |
lokalno |
lokalno |
lokalno |
|
Referendum o občinah v Sloveniji (lokalni) (2006) |
lokalno |
lokalno |
lokalno |
|
Referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (2005) |
30,71 |
50,30 |
48,92 |
|
Referendum o izbrisanih (2004) |
31,54 |
3,89 |
94,59 |
|
Referendum o odpiralnem času trgovin (2003) |
27,54 |
57,53 |
41,67 |
|
Referendum o članstvu Slovenije v EU |
60,44 |
89,64 |
10,36 |
|
Referendum o članstvu Slovenije v NATU |
60,43 |
66,08 |
33,92 |
|
Referendum o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice (2003) |
31,10 |
47,17 |
50,84 |
|
Referendum o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (2003) |
31,10 |
76,72 |
22,15 |
|
Referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (2001) |
35,66 |
26,38 |
72,36 |
|
Referendum o financiranju izgradnje TET 3 (1998) |
27,33 |
19,76 |
78,04 |
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.