Petek, 12. 7. 2024, 19.16
5 mesecev, 1 teden
Na odboru DZ zelena luč predlogu interventnega zakona o ukrepih na upravnih enotah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je podprl predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah.
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je podprl predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah. Sprejeli so tudi več dopolnil Svobode in SD. Predlogu so nasprotovali v SDS, saj menijo, da ne prinaša optimizacije in skrajšanja postopkov, ampak le prerazporeditev na druge upravne enote.
Za predlog so glasovali v Gibanju Svoboda in SD, proti so bili poslanci SDS. Člani odbora iz vrst Levice in NSi pa niso glasovali.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je dejal, da je predlog zakona urgenten in nujen, njegov primarni cilj pa je razbremenitev upravnih enot in zaposlenih na upravnih enotah, sploh na področju tujcev. Po njegovih besedah v zadnjih letih beležijo bistveno povečanje primerov na tem področju, največji del pa predstavljajo enotna delovna dovoljenja.
Zaposlovanje tujcev
Predlog sicer odpravlja krajevno pristojnost pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter poenostavlja postopke za zaposlovanje tujcev.
Več pripomb na predlog je podala zakonodajno-pravna služba. Med drugim je opozorila na naslov in opredelitev temeljnih pojmov ter na del, v katerem novelirajo zakon o tujcih, zakon o prijavi prebivališča in zakon o urejanju trga dela. Opozorila je tudi na več določb v delu predloga, ki vsebuje začasno ureditev na področju opravljanja dela tujih delavcev, je povedala predstavnica zakonodajno-pravne službe Sonja Bien Karlovšek. Kasneje pa je opozorila še, da tudi dopolnila Svobode in SD v celoti ne upoštevajo pripomb službe.
Predstavitev vabljenih gostov in razprava sta se dotikali predvsem dela predloga zakona o jezikovnem usposabljanju in integraciji tujcev, za katere bi morali poskrbeti delodajalci, a so te člene kasneje s sprejetimi dopolnili Svobode in SD črtali.
Odprava krajevne pristojnosti
V Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljajo odpravo krajevne pristojnosti, je dejal Andrej Vrtačnik iz pravne službe zbornice. Ocenjujejo, da gre pri členih, ki določajo integracijo tujcev, za vnašanje nepotrebnega, neutemeljenega dodatnega bremena za delodajalce. Integracijo sicer pozdravljajo, a menijo, da uvedba tovrstne obveznosti za delodajalce ni ustrezna rešitev, saj bi ta predstavljala "znaten finančni in administrativni pritisk na podjetja".
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je dejal, da bo odprava krajevne pristojnosti pospešila zaostale postopke, pospešitev postopkov pa da za delodajalce pomeni večjo konkurenčnost na trgu. Skeptični so sicer do trajanja ukrepa, ki bi po predlogu veljal do 30. septembra, saj dvomijo, da bodo lahko v tem času rešili vse zaostanke. Tudi on je opozoril na člene o integraciji tujcev, saj delodajalci to počnejo že zdaj.
Poslanec SDS Andrej Kosi je v razpravi dejal, da gre pri obravnavi predloga po nujnem postopku za kršenje poslovnika, ker zakon ne odpravlja posledic naravnih nesreč, ni potreben zaradi interesa varnosti ali obrambe države in ne preprečuje težko popravljivih posledic za delovanje države.
Zakaj ni digitalizacije postopkov?
Meni, da je zakon "zelo slabo pripravljen" in da bo obveznosti jezikovnega usposabljanja gospodarstvo dodatno obremenila. "Pričakoval bi, da bo ministrstvo uvedlo digitalizacijo postopkov na upravnih enotah, ampak tega ni," je dejal. Ukinitev krajevne pristojnosti bi sicer pričakoval tudi pri izdajanju gradbenih dovoljenj.
Tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert meni, da z zakonom vplivajo na varnost v državi, ki bo lahko slabša. Opozorila je tudi na nezadosten nadzor nad prijavo prebivališč tujcev, ki bo ob odpravi krajevne pristojnosti še slabši. Poudarila je, da bi pričakovala zakon, ki bi v prvi vrsti razbremenil državljane Slovenije, ne pa tujcev.
Poslanka Svobode Tamara Kozlović pa je dejala, da je namen zakona jasen. "Mislim, da so pristojna ministrstva prisluhnila gospodarstvu, ki si želi hitreje zaposliti potrebno delovno silo, in upravnim enotam, ki opozarjajo, da niso enakomerno obremenjene," je poudarila. Podpira ukinjanje krajevne pristojnosti, bo pa po njenih besedah treba bolj ozaveščati državljane, da bodo vedeli, na katero upravno enoto vložiti določene vloge.
Zavod v promocijo v tujini
Pozitivna stvar je tudi, da predlog daje pravno podlago zavodu za zaposlovanje, da bo lahko v tujih državah izvajal promocijo in informiranje o zaposlovanju v Sloveniji. Dodala je, da si kljub črtanju členov o integraciji tujcev zanjo prizadevajo.
Da je odprava krajevne pristojnosti korak v pravo smer, je dejala tudi predsednica odbora in poslanka Svobode Tereza Novak.
Dopolnila so vložili tudi v poslanski skupini SDS, a o njih niso razpravljali in odločali, saj predvidevajo poseg v zakone, ki niso del obstoječega predloga. Med drugim so sicer predlagali ukinitev krajevne pristojnosti za vse postopke.
