Petek, 2. 11. 2018, 13.56
6 let
Na Koroškem poškodovanih več kot 100.000 kubičnih metrov drevja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
"Posamezne kmetije na območju Črne na Koroškem so ostale skoraj brez lesa, kar pomeni za njihovo preživetje veliko težavo v prihodnosti," je pojasnil Branko Gradišnik iz ZGS.
Močan veter, ki je spremljal ujmo v začetku tedna, je na območju Koroške največ škode povzročil v občini Črna na Koroškem, kjer je bilo prizadetih več kot 100 hektarov zasebnih in več kot 50 hektarov državnih gozdov. Skupaj je bilo na tem območju poškodovanih več kot 100.000 kubičnih metrov drevja, je pojasnil Branko Gradišnik iz ZGS.
Na območju Črne na Koroškem so bile poškodbe gozdov po vetrolomu predvsem površinske, na določenih površinah je namreč padlo tudi več kot 80 odstotkov vseh dreves, je razložil namestnik vodje slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Gradišnik. Na ostalem delu območja Slovenj Gradec pa so poškodbe manjše in so bila podrta predvsem posamezna drevesa.
Po do zdaj zbranih podatkih zavoda je bilo največ poškodb gozdov na območju Koprivne in delno tudi Ludranskega vrha. Po besedah Gradišnika so poškodovani predvsem gozdovi v sklopu visokogorskih kmetij, kjer so pogoji za kmetijsko proizvodnjo izjemno težavni in večina lastnikov živi od dohodka iz gozda.
"Posamezne kmetije na območju Črne na Koroškem so ostale skoraj brez lesa, kar pomeni za njihovo preživetje veliko težavo v prihodnosti," je pojasnil.
Županja: Škodo bodo nekateri občutili še nekaj desetletij
Županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak pa je ocenila, da ima škoda "izredno veliko kvadraturo oziroma površino", da pa njene razsežnosti za zdaj še ne morejo določiti. Dodala je, da bodo škodo začeli ocenjevati v prihodnjih dneh, ko bo organizirana tudi komisija s strani uprave za zaščito in reševanje. "Mislim, da imajo nekateri kar za nekaj desetletij naprej škode," je poudarila.
Po njenih besedah je bila v vetrolomu poškodovana tudi Najevska lipa, pri kateri vsako leto poteka vseslovensko srečanje, zato bodo poklicali tudi Zavod RS za varstvo narave, da oceni škodo ter jo tudi sanira.
Poleg tega so po besedah Gradišnika posamezna območja zaradi podrtega drevja še vedno nedostopna. Večina kmetij ima sicer že urejene dostope, medtem ko so gozdne ceste, ki ne vodijo do kmetij, še vedno zaprte. Zato tudi ocena obsega vetroloma ni dokončna, je poudaril.
Zaradi zasedenosti izvajalcev bo sanacija trajala več let
Lesjakova je sicer pojasnila, da so si mnogi domačini ob pomoči gasilcev kar sami uredili prevoznost cest. Na območju Koprivne po njenih besedah trenutno poteka čiščenje vej, ki so vsepovsod, lesa pa se še ne spravlja. "Je bila pa velika sreča, da ni padlo na nobeno hišo," je še dodala.
Ko bo možen dostop do vseh poškodovanih površin, pa bodo po besedah Gradišnika revirni gozdarji izvedli tudi natančnejše evidentiranje drevja. Glede sanacije gozdov je pojasnil, da je velik problem tudi to, da še niso sanirane vse poškodbe po vetrolomu iz lanskega decembra in je zato zaradi zasedenosti težko dobiti izvajalce del v gozdu. Zaradi slednjega bodo po besedah županje sanacijska dela trajala kar nekaj let.
Delo v gozdovih po vetrolomu je izjemno nevarno
Gradišnik je poudaril tudi, da bi bilo predvidoma do junija prihodnje leto treba v čim večji možni meri pospraviti poškodovana drevesa iglavcev. "Če do tega ne bo prišlo, bo to spet nov vir gradacije podlubnikov, kar bo še dodatno povzročilo škodo v gozdovih," je dodal.
Opozoril je še, da je delo v gozdovih po vetrolomu izjemno nevarno in lastnike pozval, da se sanacijskih del lotijo z največjo možno previdnostjo, da pri tem ne bi prišlo do kakršnih koli nesreč ali da ne bi bila ogrožena celo življenja.
Po besedah županje pa je velik problem, da je cena lesa zaradi vetroloma izredno nizka in zato pokriva samo stroške dela.
Po podatkih Elektra Celje so vse posledice odpravili, kjer to ni šlo, pa so odjemalce priklopili na agregate. V ponedeljek pa bodo začeli z bolj dolgotrajnimi rešitvami in "pokablitvami omrežja".
