Po Dunaju z javnim prevozom ceneje kot po Ljubljani

Na Dunaju, v glavnem mestu sosednje Avstrije, so v lanskem letu na svojem javnem prevozu, ta vključuje mestni avtobus, tramvaje in podzemne železnice, zabeležili rekordno število potnikov – 954 milijonov. Letna karta znaša toliko, kolikor ima leto dni – 365 evrov.

V Ljubljani za mestni prevoz skrbi Ljubljanski potniški promet (LPP), ki je v letu 2015 (zadnji objavljeni podatki) opravil najmanj potovanj v zadnjih treh letih. Letna karta, ki jo lahko uporabljate le na avtobusu, stane 420 evrov.

Vstopanje pri zadnjih vratih se jim ne splača

K bolj prijaznemu potovanju z avtobusom in hitrejšemu vstopu nanj bi pripomoglo tudi vstopanje pri katerihkoli vratih, ne le pri vozniku, kot je to praksa po svetu. S tem bi ob hitrejšem postanku na postajah tudi zmanjšali gnečo v sprednjem delu avtobusa in ga bolj enakomerno napolnili.

V analizi, ki so jo izvedli sami, so ugotovili, da bi bila sprememba režima vstopa na avtobus vredna približno milijon evrov, ob tem pa se bi jim prihodek od prodanih vozovnic zmanjšal.

Mestno kartico Urbana so uvedli leta 2009. Foto: Matej Leskovšek

Morda vas zanima še:

Električni golf na klic: po Ljubljani in okolici ceneje kot s taksijem? 

Kaj vemo o skladu, ki mu diši Emonika?

Za zdaj z Urbano mogoče plačevati le prevoze v Ljubljani

Plačilno sredstvo za uporabo javnega prevoza v prestolnici je kartica Urbana, ki ob plačevanju voženj z avtobusom omogoča še izposojo mestnega kolesa Bicikelj, prevoz z električnim vlakcem Urban in prevoz z vzpenjačo na Ljubljanski grad, v prihodnjem letu pa nameravajo dodati še možnost plačevanja voženj z električnimi vozili.

A v primerjavi z Dunajem, kjer uporaba javnega prevoza pomeni skoraj 40 odstotkov vseh prevozov, Ljubljana še vedno nima poenotenega sistema za prevoz z javnim prevozom, saj znotraj mesta še vedno ni mogoče prestopati iz avtobusa na vlak in pri tem uporabiti le Urbano.

Novo leto, nov sistem?

Foto: Bor Slana

Še najbližje temu je nov projekt pod okriljem ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, integriran javni prevoz (IJPP), ki združuje različne ponudnike avtobusnih prevozov in vlaka, a le iz domačega kraja do mesta študija. To v praksi pomeni, da se lahko nekdo iz Celja v Ljubljano pripelje z vlakom, znotraj Ljubljane pa lahko nato uporablja le LPP.  

"Da bi se ljudje odločali za vožnjo z vlakom ali avtobusom, bo treba v prihodnje zagotoviti čim bolj kakovosten in hiter ter udoben prevoz," odgovarjajo pri LPP in dodajajo, da se bodo sistemu v prihodnosti bolj poenotili.

Lani so plačilno sredstvo Urbana nadgradili in omogočili, da bo lahko poslovala z drugimi ponudniki v okviru IJPP. Natančnega datuma, kdaj bi lahko sistem zaživel, na Mestni občini Ljubljana ne razkrivajo, odgovarjajo le, da se bo to zgodilo letos.

"Enotna kartica (IJPP) bo omogočala, da bo potnik imel na eni kartici različne vozovnice in bo lahko isto kartico uporabil pri različnih prevoznikih in na različnih voznih sredstvih (vlak, avtobus, mestni promet). Vse kartice Urbana se lahko na željo potnika spremenijo tudi v enotno vozovnico IJPP," o novem projektu, za katerega so v Londonu dobili nagrado za inovativno in k uporabniku usmerjeno storitev, pojasnjujejo na ministrstvu za promet in infrastrukturo.

"Vsi uporabniki, kar pomeni zaposleni, šolarji, dijaki in študenti, bodo imeli v uporabi eno kartico (medij), na katerem bodo zabeležene karte oziroma eventualno dobroimetje, ki bo omogočalo, da se bo potnik lahko z njo vozil po vsej državi Sloveniji, ne glede na ponudnika storitve prevoza," pravijo na MOL.

Mobilna aplikacija le za lastnike naprav z Androidom

Pri Ljubljanskem potniškem prometu so v zadnjih 10 letih zamenjali 138 vozil, v prihodnje pa načrtujejo graditev še novih P+R postaj (parkiraj in prestopi), ki za zdaj delujejo na Dolgem mostu, v Stožicah in na Barju.

Korak k uporabniku bolj prijaznemu potovanju po prestolnici je tudi mobilna aplikacija Urbana, s katero se znebimo fizične kartice, vendar jo lahko uporabljajo le lastniki naprav z Androidom (tisti, ki imajo vgrajen čip NFC), medtem ko morajo lastniki naprav Apple in telefonov Windows s seboj še vedno nositi Urbano.

Ljubljanski župan je na predstavitvi projekta, ob prevzemu flote dvajsetih novih električnih e-golfov, dejal, da Eurban ni taksi služba, temveč storitev prevoza na klic, ki je del javnega prometa. Foto: Jure Gregorčič

Euroban še v povojih

S prvim septembrom lani so pri LPP zagnali projekt Eurban. Najeli so 20 električnih vozil VW e-golf, s katerimi nameravajo potnike, po predhodnem naročilu, prevažati predvsem na linijah, kjer so avtobusni bolj redki. Do zdaj je Eurban deloval na liniji 26 (Tuji Grm–Mali Lipoglav), prejeli so 150 klicev.

V letošnjem letu ocenjujejo, da bodo dnevno uporabljali 18 vozil in z njimi v enem letu skupaj prevozili 700 tisoč kilometrov. Dodatna storitev bi lahko bili naročeni prevozi ob nočnih urah, da bi nadomestili nočne linije in po prilagodljivem voznem redu, zato pa bi tudi na novo zaposlovali voznike.