SiolNET. Novice Slovenija
6,27

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na desni še ni bilo takšne gneče: bo to oslabilo blok?

6,27

termometer

Strankama SDS in NSi bo več glasov pobrala Lista Marjana Šarca kot nove stranke na desnici, se strinjata politična analitika Luka Lisjak Gabrijelčič in Rok Čakš.

Kdo bo pridobil, kdo bo izgubil? Komu bo uspel preboj v državni zbor? Kdo bo pridobil, kdo bo izgubil? Komu bo uspel preboj v državni zbor? Foto: STA

V zadnjem obdobju se je na desnici pojavilo več novih strank. Nova SLS Franca Kanglerja in God Aleša Primca bosta nastopila s skupno listo pod imenom Združena desnica Franc Kangler in Aleš Primc. Tu sta še Davkoplačevalci se ne damo Vilija Kovačiča in Andrej Čuš s svojo stranko. Obe javnost dojema bolj kot desni stranki, prav tako delno tudi Listo novinarja Bojana Požarja. Na vstop v parlament pa merijo še nekoč velika stranka SLS, ki jo vodi Marko Zidanšek, SNS Zmaga Jelinčiča in Zedinjena Slovenija predsedniškega kandidata Andreja Šiška.

"Če bi bila ena, bi lahko igrala na karto alternative na desnici"

Kot pravi politični analitik in urednik revije Razpotja Luka Lisjak Gabrijelčič, več novih strank na desnici predvsem kaže na globoko krizo bloka, ki ni samo politična in vodstvena, ampak tudi programska oziroma nazorsko-etična. Kopičijo se stranke, katerih voditelji niti ne prihajajo iz pomladne tradicije in ki poskušajo prepričati z všečnimi frazami, ki dobro zvenijo, meni Lisjak Gabrijelčič.

Lisjak Gabrijelčič ne vidi možnosti, da bi se katera od teh strank prebila v parlament. Več kot jih je, vedno manj možnosti imajo. "Če bi bila ena, bi lahko igrala na karto alternative na desnici, " pravi in poudarja, da bi podpora kateri od teh strank morda lahko poskočila, če bi kateri od prvakov strank izrazito dobro nastopal na predvolilnih soočenjih, tako kot je pred štirimi leti uspelo Luki Mesecu. Sam sicer trenutno nekoga takšnega na desnici ne vidi.


Preberite še: Nove stranke: bi odstranile žico na meji, bi prodale Krko ...?


Kdo bo uspel doseči prag za vstop v DZ, bo morda še pomembnejše od tega, kdo bo relativni zmagovalec volitev, pravi Rok Čakš. Kdo bo uspel doseči prag za vstop v DZ, bo morda še pomembnejše od tega, kdo bo relativni zmagovalec volitev, pravi Rok Čakš. Foto: osebni arhiv "Drobljenje strank ni nujno slabo"

Politični analitik in urednik desnosredinskega medija Domovina.je Rok Čakš medtem meni, da množenje strank ni nujno slabo. "Drobljenje strank desno ali levo od sredine za en ali drugi politični blok v proporcionalnem volilnem sistemu, kot ga imamo v Sloveniji, ni nujno nekaj slabega, saj ta nagrajuje manjše stranke – če prestopijo parlamentarni prag, po navadi dobijo nekoliko večji delež poslanskih mest glede na pridobljene odstotke, kot stranke z dvomestnimi odstotki," pravi Čakš.

Glasovi so lahko tudi izgubljeni

A prav štiriodstotni prag za vstop v državni zbor je velik dvorezni meč. "Če ga majhna stranka ne doseže, so njeni glasovi za blok, ki mu pripada, izgubljeni," poudarja Čakš in dodaja, da je ob takšnem številu manjših strank, ki se pojavljajo letos, prav to, komu bo uspelo doseči prag, bistveno vprašanje za sestavo bodoče koalicije, morda še pomembnejše od tega, kdo bo relativni zmagovalec volitev.

Še posebej to velja za nekdanjo pomladno desno-sredino, ki s približno tretjine poslanskih sedežev zdaj znova poskuša vzpostaviti ravnotežje med blokoma, dodaja Čakš.

Levi Šarec z močno versko komponento

Desna sredina ima pri tem dve ključni težavi, pravi Čakš: najprej veliko število nastajajočih strančic desno od sebe, proti sredini in na levi pa jih je s svojo listo močno zajezil Marjan Šarec.

"Ta se ima sicer za levičarja (kar tudi je), a pri tem je zelo previden predvsem pri izjavah v medijih, ki dosegajo bazen volivcev desno od sredine," je prepričan Čakš.

V mislih ima močno versko komponento, ki jo poudarja Šarec in jo izkazuje z obiskovanjem maš in branem berila. "S tem je, kot kažejo javnomnenjske analize, uspešen pri nižje izobraženem, krščansko usmerjenem ruralnem prebivalstvu," dodaja Čakš. S tem pa odvzema glasove SDS, omejuje rast NSi, odnese pa lahko tudi ključni delež glasov za vrnitev SLS v državni zbor, še pravi.

Marjan Šarec bo SDS in NSi preprečil predvsem širjenje proti politični sredini, pravi Luka Lisjak Gabrijelčič. Marjan Šarec bo SDS in NSi preprečil predvsem širjenje proti politični sredini, pravi Luka Lisjak Gabrijelčič. Kam se je izgubilo več deset tisoč glasov SDS?

Po mnenju Lisjaka Gabrijelčiča obstaja precej velik bazen volivcev, ki so v preteklosti volili bolj desne stranke. Dodaja, da je SDS od volitev 2008 do volitev 2014 izgubila okrog 100 tisoč glasov.

"Del jih je na zadnjih volitvah volilo Mira Cerarja, del jih ni šlo na volitve. Obstaja torej veliko volilno telo morebitnih desnih volivcev," pravi Lisjak Gabrijelčič in dodaja, da ima Šarec visok delež pri volivcih, ki so se v preteklih desetletjih bolj nagibali na desno.

"Pri Šarčevi stranki se še veliko bolj kot pred leti SMC kaže simptom nesposobnosti desnice, da bi se razširila proti sredini. V zadnjih letih se je radikalizirala, predvsem SDS," pravi Lisjak Gabrijelčič in, podobno kot Čakš, poudarja, da bo Šarec SDS in NSi predvsem preprečil širjenje proti sredini. "Iz prostora, ki bi ga naravno zasedala desnica, glasove pobirajo druge sile, v tem primeru Šarec," pravi Lisjak Gabrijelčič.

Bo desnosredinskim strankam uspelo pokazati na razlike s Šarcem?

Političnih razmerij desno od sredine ne moremo razumeti brez fenomena najnovejšega novega obraza, Liste Marjana Šarca, ki se od vseh dosedanjih tovrstnih projektov (Zoran Janković, Alenka Bratušek in kot zadnji Miro Cerar) najbolj zajeda tudi v desno-sredinsko volilno telo. Več od vseh manjših strank strankama SDS in NSi torej jemlje Marjan Šarec, meni Čakš.

Uspeh desno-sredinskega bloka bo po besedah Čakša tako precej odvisen od tega, kako jasno jim bo uspelo prikazati razliko med tem, za kar se zavzemajo sami, in med tem, za kar se zavzema Šarec (na primer na področju gospodarske, družinske, migrantske politike, odnosa do LGBT in podobno).

Pomemben dejavnik pa bo tudi rezultat SLS in Združene desnice. "V zanje idealnem primeru bosta parlamentarni prag prestopili obe, kar bi blok kot celoto potisnilo proti polovici poslanskih sedežev, realno je mogoče pričakovati preboj ene, v zanje najslabšem primeru pa bosta obe ostali zunaj, kar bi blok potisnilo navzdol proti tretjini poslanskih mest," o mogočih razpletih razmišlja Čaks.

"Preostali ne bodo dobili veliko"

Kaj pa preostale stranke, ki prav tako ciljajo na volivce politične desnica? "Nacionalisti in jugonostalgiki ostajajo pri Jelinčičevi SNS, Čuš in Kovačič ne bosta dobila veliko, Bojan Požar pa tako ali tako ne spada na desnosredinski pol. Glede na njegove programske točke je nekakšna mešanica liberalnega populizma in bo v zase najboljšem primeru nekaj odstotkov nabral med nekoliko liberalnejšimi ter ideološko labilnimi volivci, ki nimajo trdnih političnih preferenc," še poudarja Čakš.

Komentarji

31

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • lipovec / 03.04.2018. ob 13:54 +11 - 2

    Gledam in poslušam pripetije o drugem tiru. Borba za to, kdo ga bo gradil!!!! In vi mi nakladate o levici in desnici!

    +11 - 2
  • IvanKubelj / 04.04.2018. ob 13:20 +5 0

    Šarec samooklicani desničar o katerem vemo le da je kot župan dobro zadolžil občino, zagovarja da se prodaja NLBja ne zgodi in s tem to podpira, ima stranko brez programa, zagovornik istospolno usmerjenih, DESNIČAR japajade

    +5 0
  • IvanKubelj / 04.04.2018. ob 13:24 +5 0

    Da se ne boste spet tolki še 3jič po glavi tisti, ki padate na nove obraze hehe!! vse skupaj od LDS naprej je ista stranka samo ime in prvi obraz je drugi!!

    +5 0
delitve: 146
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin