Pahor opozarja: Pripraviti se moramo na obdobje po pandemiji

Predsednik Borut Pahor je opozoril, da se bo morala Evropa in z njo Slovenija pripraviti na obdobje po pandemiji covida-19, tudi s harmonizacijo zdravstvenih politik. "Tako imenovana nova normalnost bo prinesla politične, ekonomske in socialne spremembe. Vplivala bo veliko obsežneje od neposrednih zdravstvenih posledic," je po poročanju STA opozoril predsednik.

Vendar pa to po njegovem mnenju ne potrebuje sprememb temeljnih usmeritev slovenske zunanje politike. "V mislih imam privrženost multilateralizmu, aktivnemu članstvu v EU in Natu, transatlantskemu sodelovanju, negovanju dobrososedstva, mirnemu reševanju sporov in aktivnemu sodelovanju pri varovanju svetovnega miru in varnosti," je poudaril Pahor.

Tudi z vidika evropske politike temeljne usmeritve ustrezajo izzivom novega časa, je prepričan. "Slovenija želi biti v jedru razvite, poglobljene in razširjene Evropske unije," je poudaril. "Temeljne usmeritve naše evropske in zunanje politike zadoščajo kot vodilo za naša ravnanja tudi v obdobju po covidu-19," je poudaril predsednik in se zavzel "za poglobljeno in enotno Evropsko unijo".

Članice pozval k utrjevanju enotnosti unije, ne ogrožanju

Hkrati je pozval vse članice EU k prizadevanju, da bi unijo še dodatno utrjevale, ne pa ogrožale njene enotnosti. V tem smislu je opozoril, da te enotnosti ne bi smele načenjati določene, sicer koristne pobude, kakršna je Pobuda tri morja, katere vrh je lani gostila Slovenija. Predsednik je poudaril, da je to pomembno tudi za krepitev EU kot globalnega igralca in njeno vlogo v odnosih med ZDA na eni ter Rusijo in Kitajsko na drugi strani, piše STA.

Čeprav so med nami pomembne razlike, zlasti glede kulturne identitete, pa "je med nami veliko več tistega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje," je poudaril Pahor. Spomnil je tudi na spravno dejanje med Slovenijo in Italijo ob letošnji 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu.

"Za naše skupno življenje, v nacionalnem in evropskem okviru je zelo pomembno , da se znamo vživeti v bolečino drugega. Ne moremo spreminjati preteklosti, lahko pa spremenimo prihodnost," je še dejal slovenski predsednik in se zavzel, da bi lahko tudi izkoristili krizo covida-19 "za iskanje svežih rešitev, praktičnih in strateških".

Logar: Zdaj smo v obdobju nove normalnosti

Odgovore pri iskanju tovrstnih svežih rešitev bi lahko dal BSF. Zunanji minister Anže Logar je poudaril, da se mu zdi pomembno, da poteka fizični forum. Leto za letom BSF pokaže svojo vrednost in potencial, je izpostavil. Možnost pandemije covida-19 in ustavitev sveta sta bili še pred enim letom nekaj nepredstavljivega, zdaj pa smo v obdobju nove normalnosti.

"Pandemija je pobuda, ki je nismo želeli, a je sprožilec," je še poudaril. Po njegovih besedah spremembe v mednarodnem prostoru niso le odraz pandemije, ampak jih je slednja le okrepila in pospešila.

Spregovoril je tudi o izzivih na področjih ekonomije, digitalizacije, varnosti in prihodnosti EU, o katerih bodo spregovorili tudi na forumu. Razprava bo tako pomembna tudi v luči predsedovanja Svetu Evropske unije drugi polovici leta 2021. EU mora po njegovih besedah izboljšati odziv na krize s katerimi se sooča, a obenem obraniti temeljne vrednote.

Glede evropske varnosti je dejal, da ta ni možna brez transatlantskega zavezništva. Logar je izpostavil še pomen regionalnega sodelovanja v Srednji Evropi in tudi širše, kot je Pobuda treh morij.

Rupel zavrnil kritike, češ da Slovenija krepi odnose "z manj prestižno skupino" držav

Uvodni govorec je bil sicer prvi slovenski zunanji minister in eden ustanoviteljev BSF pred 15 leti, Dimitrij Rupel. Obujal je spomine, kako sta se leto po vključitvi Slovenije v EU in v letu slovenskega predsedovanja Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi leta 2005 skupaj s tedanjim in sedanjim premierjem Janezom Janšo "v istem čolnu" na Bledu odločila za organizacijo konference o strateških razpravah. Ideja, da smo vsi v istem čolnu, pa je še vedno živa, še zlasti v času pandemije, je poudaril.

Hkrati je Rupel zavrnil kritike, češ da Slovenija krepi odnose "z manj prestižno skupino" vzhodnoevropskih držav in da tako spreminja temeljne zunanjepolitične usmeritve ter zapušča t. i. francosko-nemški vlak. "Ti kritiki ne vidijo, da naša solidarnost z novimi demokracijami ne izključuje vožnje s TGV - francoskim hitrim vlakom," je dejal. "Pripravljeni smo potovati z vsemi sredstvi, s čolnom, vlakom, tudi letalom," je dodal Rupel.

Toliko voditeljev regije na Bledu še ni bilo

Gostitelj, slovenski premier Janez Janša, na Bledu gosti madžarskega premierja Viktorja Orbana, hrvaškega kolega Andreja Plenkovića, predsednika češke vlade Andreja Babiša, poljskega kolega Mateusza Morawieckega, bolgarskega kolega Bojka Borisova in srbskega predsednika Aleksandra Vučića.

Po uvodnem nagovoru predsednika republike Boruta Pahorja je zbrane voditelje preko videopovezave nagovoril tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, v razpravi pa bosta preko videopovezave sodelovala še italijanski premier Giuseppe Conte in direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva.

Janša bo imel ob robu foruma tudi bilateralne pogovore z vsemi predsedniki vlad, ki bodo prispeli na Bled. Sestal se bo tudi z Vučićem, posebnim predstavnikom EU za dialog Beograd - Priština in druga regionalna vprašanja Zahodnega Balkana Miroslavom Lajčakom ter visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josepom Borrellom.

Forum bo sicer za razliko od prejšnjih let potekal le en dan. Strogi pa bodo tudi zaščitni ukrepi pred širjenjem koronavirusa. V živo si bodo razprave lahko ogledali le povabljeni, ostali pa po video povezavi.