Četrtek, 13. 5. 2021, 0.30
2 leti, 11 mesecev
MVK o gostinskem poslu Židana z NZS in o privilegiranem sodniku Ilešiču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,06
33
Ali je prav, da je poslanec SD Gregor Židan opravljal trenersko delo za nogometno zvezo prek svojega zasebnega gostinskega podjetja Gregorino, bo danes razpravljala mandatno-volilna komisija. Zaradi podjetnosti bi lahko poslanec, ki v parlamentu nadomešča predsednika SMC Zdravka Počivalška, celo izgubil mandat. Židan je član poslanske skupine SD, v katero je prestopil iz SMC. Še prej pa bo najbrž burno tudi ob izbiranju evropskega sodnika, kjer je zadnja leta propadla že cela serija kandidatov, sodni svet pa se je tudi zaradi tega odločil za bližnjico in onemogočil vse kandidate razen že zdajšnjega sodnika tega sodišča Marka Ilešiča.
Predsednik mandatno-volilne komisije Ivan Hršak (DeSUS) je v ponedeljek za POP TV ocenil, da je poslanec SD Gregor Židan kršil zakon o poslancih, saj ni imel dovoljenja državnega zbora za trenersko delo. "Poslanci smo drugim državljanom za zgled in bi se morali držati zakonov, ki jih tudi sami sprejemamo," je dejal Hršak. Račun za to trenersko delo je Židan NZS, kot smo dan prej razkrili na Siolu, izstavil kar prek svojega gostinskega podjetja Gregorino, kar je bilo po oceni Hrška tudi narobe.
Lahko poslanec prek gostinskega podjetja zaračunava trenersko delo?
Zakon o poslancih je, če poslanci opravljajo dodatno delo, ki ni združljivo s funkcijo poslanca, precej neizprosen. Določa, da jim mandat, ko se državni zbor s tem seznani, preprosto ugasne. Tako je določeno:
Pred poslanci bo danes dilema, ali je delo nogometnega trenerja prek zasebnega gostinskega podjetja združljivo s poslansko funkcijo. Pričakovati je, da bo koalicija (SDS, NSi, SMC) ocenjevala, da to ni združljivo, saj Židan za to delo v začetku mandata tudi ni dobil dovoljenja. Levi del opozicije (SD, LMŠ, Levica, SAB) pa bo branila svojega poslanca in njegovo "športno dejavnost". Razplet bo odvisen od tistih vmes, torej od poslancev SNS, DeSUS in predstavnikov manjšin. Če bi večina v mandatno-volilni komisiji odločila, da je šel Židan predaleč, bo odvzem mandata obveljal, ko se s tem seznani državni zbor.
Še dodatno pa bo razpravo o Židanovem spornem ravnanju zagotovo obogatila nenavadna odločitev Komisije za preprečevanje korupcije. Ta je, kako pripravno, ravno včeraj odločila, da "športno" udejstvovanje predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela na Fifi ni sporno. In to kljub temu, da prvi med računskimi sodniki s postransko dejavnostjo zasluži kar 200 tisoč evrov letno, kar je nekajkratnik njegove plače, ki jo prispevamo davkoplačevalci.
V zgodovini so po 9. členu zakona o poslancih mandat doslej odvzeli dvema poslancema. Prvi je bil Srečko Prijatelj (SNS), ko je bil obsojen na več kot pol leta zapora, drugi pa predsednik SDS Janez Janša, ki pa kot poslanec ni bil obsojen na zaporno kazen, kar kot pogoj določa zakon. Ustavno sodišče je odločitev večine v času vlade Mira Cerarja o odvzemu mandata Janši zaradi tega soglasno odpravilo kot očitno kršitev zakona. Razveljavili pa so v posebnem postopku tudi vse odločitve sodišča o zaporni kazni, zaradi katere je moral med volilno kampanjo leta 2014 Janša v zapor. Razveljavili so jih zaradi nepoštenega sojenja, ker se ni izločil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in kršitve načela zakonitosti v kazenskem postopku, ki je v ustavi določeno tako: "Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno."
Pri odvzemu mandata Janši so z leve računali, da se jim bo uspelo znebiti takrat predsednika največje opozicijske stranke, ker zakon Janši ni zagotavljal učinkovitega sodnega varstva. Ustavno sodišče je, ko je odpravilo to zlorabo oblasti leve večine, odločilo tudi, da morajo zakon o poslancih v državnem zboru popraviti in določiti učinkovito sodno varstvo poslancem, ki jim odvzemajo mandate. To se do danes še ni zgodilo.
Je sodni svet politično odločal?
Še pred odločanjem o Židanu pa bo pred mandatno-volilno komisijo odločitev, ali bi državnemu zboru Marka Ilešiča predlagali za sodnika sodišča Evropske unije v Luksemburgu. Delo sodnika Ilešič opravlja že 16 let. O postopku izbiranja pa poteka spor pred ustavnim sodiščem, ki ga je sprožil Matjaž Erbežnik, ker sodni svet z drugimi kandidati ni opravil niti običajnih pogovorov, poleg tega neizbranih kandidatov ni obvestil o razlogih, zakaj privilegirajo Ilešiča in zakaj so njih zavrnili.
Kandidat se proti odločitvi sodnega sveta, ki ga je zavrnil brez utemeljitve in ga o tem ni niti obvestil, ne more pritožiti. Sodno varstvo ni zagotovljeno. Ureditev pri nas je s tem podobna tisti na Poljskem, ki je bila zaradi odsotnosti pravnih sredstev zoper sklepe sodnega sveta marca letos pred sodiščem EU (zadeva C-824/18). Po sistemu precedensa odločitev ob Poljski veže tudi naše ustavno sodišče in slovenska sodišča. Če ustavno sodišče ne bo posredovalo, je pričakovati preselitev spora o izbiranju evropskega sodnika na evropsko raven.
Nenavadna odločitev sodnega sveta, da bo predlagal le enega kandidata, z drugimi pa se sploh ne bo ukvarjal, je pomembna, ker predsednik republike Borut Pahor kandidatov, ki jih sodni svet ne podpre, ne predlaga. V preteklosti so bili vedno pogovori sodnega sveta tudi z drugimi kandidati. Del pritožbe na ustavno sodišče so tudi opozorila, da bi se več članov sodnega sveta moralo ob izbiranju Ilešiča izločiti zaradi osebnih in družinskih povezav, a tega ni storil nihče.
Odločitev, da sodni svet predlaga Ilešiča in da se z dilemami ustreznosti drugih kandidatov sploh ne bodo ukvarjali, so iz sodnega sveta predsedniku Borut Pahorju pojasnili tako:
Z izbiranjem sodnikov v Luksemburgu so zadnja leta veliki zapleti. Za dva druga položaja na splošnem sodišču EU državi več let ni uspelo najti primernih kandidatov, ki bi bili potrjeni. Leta 2019 je državni zbor zavrnil predlog sodnega sveta, da bi predlagal Mira Preka. Na slab rezultat so verjetno vplivali očitki o nasilju nad sodelavko. Za Preka je bilo le 39 poslancev. Je pa podporo več kot 45 glasov uspelo zbrati Marku Pavlihi. Podprlo ga je 55 poslancev.
A je nekdanji poslanec Pavliha propadel na naslednjem situ, v odboru evropskega sodišča, ki odloča, ali so kandidati iz posameznih držav strokovno primerni. Ali imajo, denimo, dovolj izkušenj s sojenjem. Podoben zaplet se je zgodil leto pozneje, ko je državni zbor zavrnil kandidaturi Jureta Vidmarja in Nine Savin Bossière, sicer strokovne sodelavke že prej zavrnjenega Preka. Je pa državni zbor za sodnika le predlagal Klemna Podobnika, ki pa je bil pozneje zavrnjen v odboru evropskega sodišča, ki preverja strokovno ustreznost kandidatov. Praviloma tretjina kandidatov tam pade.
Slovenija je zadnje čase nadpovprečno neuspešna.
Nazadnje je 78 poslancev po teh zapletih januarja letos podprlo za sodnico na splošnem sodišču Majo Brkan, ki ji je uspelo dobiti zeleno luč tudi na evropski ravni in je s tem popravila nekoliko porazno statistiko zadnjih let.
33