Sreda, 28. 6. 2023, 7.20
10 mesecev, 1 teden
Muslimani začeli štiridnevno praznovanje kurban bajrama
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,25
"Samomor je v islamu smrtni greh. Sodobna trditev, ki jo pogosto slišimo, da je telo moje in lahko z njim počnem, kar hočem, je v popolnem nasprotju z islamskim razumevanjem tega vprašanja," je dejal mufti Nevzet Porić.
Muslimani so z jutranjo molitvijo začeli praznovanje kurban bajrama, štiridnevnega praznika, ki je povezan z romanjem v Meko. Med milijoni, ki so se zbrali v omenjenem muslimanskem svetem mestu, je letos tudi 40 romarjev iz Slovenije, so sporočili iz Islamske skupnosti v Sloveniji. Pri nas je bila osrednja bajramska molitev v ljubljanski džamiji. Mufti Nevzet Porić, ki je vodil bajramsko molitev v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana ob današnjem začetku kurban bajrama, je v nagovoru vernikom izpostavil svetost življenja in poudaril, da je evtanazija v islamu prepovedana.
Po besedah muftija smo odgovorni, da ohranjamo svoje telo zdravo in zaščitimo tudi življenje drugih.
"Nasilno odvzeti življenje sebi ali nekomu drugemu pomeni zoperstaviti se Božji volji in določilom," je navedel Porić. Poudaril je, da je "človeško življenje sveto in ga nismo ustvarili mi", zato "smo odgovorni, da ohranjamo svoje telo zdravo in si ne povzročamo fizičnih poškodb". "Zato je samomor v islamu smrtni greh. Sodobna trditev, ki jo pogosto slišimo, da je telo moje in lahko z njim počnem, kar hočem, je v popolnem nasprotju z islamskim razumevanjem tega vprašanja," je pojasnil.
Ob začetku praznovanja štiridnevnega kurban bajrama je muftiju Nevzetu Poriću in članom Islamske skupnosti v Sloveniji v svojem imenu in imenu države voščila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kurban bajram je v znamenju premagovanja sebičnosti in krepitve solidarnosti do tistih, ki potrebujejo pomoč, je zapisala v voščilu.
Navedla je, da je kurban bajram sklepno dejanje obdobja, ki ga muslimani namenjajo refleksiji o življenju in svetu ter naši vlogi v njem. "Kot ste zapisali, na svetu nismo sami, sobivamo z ljudmi različnih ver, kultur in prepričanj. Iskreno verjamem, da se drug od drugega lahko naučimo veliko in da smo ljudje na svetu zato, da pomagamo drug drugemu in si prisluhnemo," je napisala.
Opozorila je, da nikomur ne smemo odreči dostojanstva, ki "njega in nas dela čuteča in čuječa bitja". Kot je izpostavila, temu pritrjuje tudi nauk hadža, romanja v Meko, ki nas uči, da so etične in moralne vrednote temelj medsebojnega spoštovanja in s tem tudi družbe kot celote.
Omenil je, da se v premožnih družbah, ki so po nekaterih socioloških teorijah že zaključile procese socializacije in izgubile vez z religijo, "vedno znova porajajo vprašanja o splavu, bioetičnih vprašanjih, reproduktivni medicini, evtanaziji in podobno, nanje pa ni jasnih odgovorov". Spomnil je, da se tudi v slovenski javnosti odpira vprašanje evtanazije oziroma prostovoljne prekinitve življenja.
Porić: Evtanazija je kršitev vseh kodeksov
"Naše stališče je jasno. Evtanazija je kršitev etičnih, pravnih, verskih in medicinskih kodeksov. Zdravstveni poseg, katerega cilj je namerna prekinitev življenja, je neetičen in je greh, tudi če je opravljen na željo bolnika. Evtanazija je v islamu prepovedana," je bil jasen. Ob tem pa je pojasnil, da je dovoljeno prekiniti zdravljenje osebe, za katero zdravniki presodijo, da ni upanja za ozdravitev.
Odvzema življenja pa po njegovih besedah ni dovoljeno opravičevati "z domnevno humanimi razlogi in cilji, da bi preprečili trpljenje zaradi hude in neozdravljive bolezni ali zaradi kakšnega resnega stanja in skušnjave". "Izven razumskih okvirov" je tudi ekonomska računica, "saj je preračunavanje življenja z ekonomskega vidika neprimerno in nesprejemljivo", je dodal.
Mufti pozval k medsebojni pomoči
Navedel je tudi, da je so razmere v svetu in Evropi težke in zaskrbljujoče, pri čemer največje izzive predstavljajo podnebne spremembe, vojne, krize in pomanjkanje medčloveške empatije. "Prihodnost je za vsakega posameznika negotova. Kot navadni smrtniki prosimo tiste, ki odločajo v našem imenu, da se po svojih najboljših močeh potrudijo in navadnemu človeku pomagajo, da bo lažje živel in preživel življenje, ki mu je dano," je dejal.
"Naše bivanje na tem svetu je kratko. Zato ne pristajamo na to, da ga kdorkoli ogroža zaradi kratkoročnih in koristoljubnih ciljev. Želimo in prosimo, da se zagotovijo pogoji za normalno in zdravo življenje. Naša želja je živeti v pošteni, odgovorni, napredni in predvsem dostojni družbi," je poudaril.
urban bajram, ki bo trajal štiri dni, je sicer tesno povezan z romanjem v sveti mesti Meko in Medino v Savdski Arabiji, kamor se je letos v organizaciji Islamske skupnosti v Sloveniji odpravilo 40 vernikov iz Slovenije.
Družinski praznik v krogu družine
Tisti, ki se niso udeležili romanja v Meko, kurban bajram preživljajo v družinskem krogu, saj gre za družinski praznik ter čas medsebojnega obiskovanja in obdarovanja. "To je obdobje medsebojnega odpuščanja, v katerem se poskušamo izogniti slabim navadam ter izboljšati duhovno stanje," so pojasnili v skupnosti.
"Praznični dnevi so priložnost za kesanje in opravičilo ter za veselje in radost," so zapisali v skupnosti in vernikom priporočili, naj izkoristijo priložnost in radosti praznika delijo s svojimi najbližjimi. "Pokažimo odprtost in iskrenost muslimanskega srca ter dobrohotnost muslimanskega duha," so pozvali.
Letos 40 vernikov na hadž v Meko
Kurban bajram, ki bo trajal štiri dni, je sicer tesno povezan z romanjem v sveti mesti Meko in Medino v Savdski Arabiji, kamor se je letos v organizaciji Islamske skupnosti v Sloveniji odpravilo 40 vernikov iz Slovenije.
Romanje ali hadž je eden od petih stebrov islama, ki naj bi se ga vsaj enkrat v življenju udeležil vsak polnoleten, zdrav in finančno sposoben musliman. V okviru obreda se romarji med drugim sprehodijo tudi okoli svetišča kaba v Veliki mošeji v Meki. Med najpomembnejšimi trenutki romanja je dan pred kurban bajramom, ko se vsi romarji zberejo na gori Arafat, približno 15 kilometrov od Meke, kjer molijo in premišljujejo o sebi in svojih dejanjih, so pojasnili v Islamski skupnosti. Za tiste, ki niso na romanju, priporočajo, da ta dan preživijo v postu.
Kurban bajram je sicer ob ramazanskem bajramu eden najpomembnejših praznikov za muslimane.
