Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
12. 6. 2018,
12.20

Osveženo pred

6 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,15

Natisni članek

Natisni članek

ARSO toča nevihta vreme

Torek, 12. 6. 2018, 12.20

6 let, 5 mesecev

Ponekod po državi spet klestila debela toča #foto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,15
toča | Foto Simon Godnjavec

Foto: Simon Godnjavec

Nekatere dele Slovenije so zajele nevihte, ponekod je padala tudi toča. O debelejši toči za zdaj poročajo s Kisovca, iz okolice Litije. Toča je padala tudi v Novem mestu, v Rečici pri Savinji in Šoštanju. Voda je zalivala kletne prostore stanovanjskih objektov v Slovenski Bistrici, Mozirju in Slovenj Gradcu. Nevihte se zdaj pomikajo proti severovzhodu, kjer bodo v prihodnjih urah padavine najmočnejše.

Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje meteorna voda zaliva kletne prostore stanovanjskih objektov v Slovenski Bistrici, Mozirju in Slovenj Gradcu, v Sevnici pa potok ogroža stanovanjsko hišo.

Po državi klestijo krajevne nevihte, nekatere z drobno točo. Danes lahko še močnejše nevihte pričakujemo predvsem na severovzhodu države, sicer pa bodo nevihte tudi drugod, je povedal dežurni prognostik na agenciji za okolje (Arso) Janez Markošek.

Napovedi za točo niso pozitivne, saj je velik osrednji del Slovenije odet v rdečo barvo za tveganje toče.

toča | Foto: Arso Foto: Arso

V četrtek in petek bo vreme stabilno, nato pa od sobote ali nedelje spet nestalno, temperature pa bodo že od jutri nižje.

Radarska slika padavin je ob 14 uri kazala več neviht po Sloveniji.  | Foto: Arso Radarska slika padavin je ob 14 uri kazala več neviht po Sloveniji. Foto: Arso

Močnejše nevihte na severovzhodu napoveduje tudi spletni portal Estofex, ki združuje evropske meteorologe in študente meteorologije in ki je za pretekli petek pravilno napovedal najmočnejše nevihte ravno nad Slovenijo.

Na vprašanje, ali je mogoča tudi toča, nam je Janez Markošek odgovoril, da je ta, pa naj bo bolj drobna ali debela, mogoča ob vsaki nevihti, niso pa razmere takšne, kot so bile v petek, ko je toča najbolj uničevala v Črnomlju.

Jutri bo še spremenljivo, nato pa veliko bolj stabilno vreme

Jutri bo oblačno, občasno bo padal dež in nastala bo tudi kakšna nevihta, napoveduje Markošek. Doda, da za zdaj ni videti, da bi se lahko dogajalo kaj, kar bi nas moralo skrbeti.

Ker bodo temperature nižje, bo verjetnost močnejših neviht toliko manjša. "Danes je zadnji res vroč in soparen dan," je še povedal Markošek.

V četrtek in petek bo vreme stabilno.

V soboto ali nedeljo se bo spet začelo novo obdobje nestalnega vremena z nevihtami. Kot kaže, bo takšen tudi prihodnji teden, temperature pa okoli 25 stopinj Celzija ali malo nad to vrednostjo, ne bodo pa dosegle ali presegle 30 stopinj Celzija.

Kakšne morajo biti razmere za tako veliko točo

Takšne razmere se ustvarijo zelo redko, in sicer morda enkrat ali dvakrat na leto. V Črnomlju je bilo najhuje, tam je bila toča največja, malo pozneje pa je okoli pet centimetrov debela padala na Kozjanskem, imeli so jo tudi v okolici Podčetrtka.

"Za tako debelo točo mora biti v nevihti prisoten močan vzgornik (veter vertikalne smeri navzgor), saj na zrno toče deluje sila težnosti, ki vleče zrno proti tlom. Zrno toče se najhitreje debeli, če je sila vzgornika približno enaka sili težnosti. V tem primeru zrno toče skoraj miruje v oblaku, obenem pa se v njo z veliko hitrostjo zaletavajo podhlajene kapljice in preostala drobnejša zrna toče, ki se sprimejo v večje zrno. Pomembna je tudi količine vode v oblaku. Bolj vodnati oblaki lahko nosijo večja zrna toče. V močnih nevihtah je vzgornik običajno ločen od vzdolnika (veter vertikalne smeri navzdol), zato lahko zrno toče večkrat zakroži po oblaku, dokler ni dovolj debelo, da pade proti tlom. Pri takšnih zrnih lahko najdemo izrazite kolobarje, ki so posledica potovanja toče navzdol in navzgor," je razmere za nastanek tako velike toče Arso opisal na Facebooku.

Na tla je priletela s hitrostjo 150 kilometrov na uro

"Zaradi kvadratnega zakona upora je hitrost toče povezana z njeno maso in obliko. Debelejša ko je toča, hitreje pada. Končna hitrost osem centimetrov debele toče, ki je padala v Črnomlju in okolici, je približno 150 kilometrov na uro," so zapisali na Arsu. Ponekod v Črnomlju so toči na njenem najdebelejšem delu namerili tudi skoraj 12 centimetrov.

V Avstriji je današnje neurje terjalo smrtno žrtev, v parku v Gradcu je moškega pod seboj pokopalo drevo, ki ga je podrl veter.

Neurje je v Avstriji povzročalo težave še v prometu. Na Avstrijskem Štajerskem je brez elektrike ostalo 14 tisoč gospodinjstev, v Gradcu pa je bil prekinjen tudi tramvajski promet. 

 

Ne spreglejte