Mladi s peticijo za ugotovitev skupne zgodovine med vojnami v nekdanji Jugoslaviji

Mladi iz vseh držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, si tako prizadevajo za vzpostavitev Regionalne komisije za ugotavljanje in širjenje resnice o vojnih zločinih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije (REKOM). Kampanja bo potekala do 6. junija, zbrati pa nameravajo najmanj milijon podpisov. "Smisel je, da ne obtožujemo več eni druge" "REKOM je kratica za regionalno komisijo. To je bila ideja, ki je prišla od nevladnih organizacij s celega območja bivše Jugoslavije. Namen je, da se popišejo in zabeležijo vsi vojni zločini na obeh straneh, ki so se dogajali za časa vojne v Jugoslaviji. Smisel je, da ne obtožujemo več eni druge, ampak da storimo prvi korak, da pride do obsodbe in tako naprej," meni koordinator prostovoljcev za REKOM Matija Goljar. Glavna naloga je ugotavljanje dejstev o zločinih

Pobuda za to komisijo torej ni nekaj, kar bi zamenjalo sojenja za vojne zločine pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ali pred domačimi sodišči za vojne zločine, temveč se, kot razlaga Goljar, ukvarja z omejitvami v pristopu ugotavljanja vojne preteklosti, ki se osredotoča na storilce zločinov. Glavna naloga je ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in hudih kršitvah človekovih pravic na območju nekdanje SFRJ v obdobju od 1. januarja 1991 do 31. decembra 2001.

V Sloveniji posebna pozornost namenjena izbrisanim V Sloveniji bo komisija po njegovih besedah namenila posebno pozornost tudi kršitvam človekovih pravic izbrisanih. Kljub temu, da v Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991 ni bilo vojnih zločinov, je leta 1992 doletel izbris 25.671 posameznikov, ki so živeli na območju naše države. "Še vedno ni znano, kdo je brisanje zaukazal, neodgovorjena ostajajo tudi številna druga vprašanja," poudarja Goljar.

Med cilji je 6 tisoč slovenskih podpisov "Kampanja zbiranja podpisov poteka do 6. junija. Cilj je zbrati najmanj 6000 podpisov v Sloveniji. Po tem bomo podpise skupaj z načrtom statuta REKOM predali vsem parlamentom v regiji z zahtevo, naj vse države v regiji prevzamejo skupno nalogo, in sicer ustanovitev komisije," še doda koordinator prostovoljcev.

Goljar je prepričan, da je to tudi kampanja osveščanja javnosti, katere glavni namen je, da ljudje začnejo razmišljati tudi o tem, zakaj se je "nekaj zgodilo in zakaj je to problem človekovih pravic".

Podpisovanje tudi prek spleta V Sloveniji je peticijo mogoče podpisati v Ljubljani, Mariboru, Piranu, Celju in Novem mestu, pa tudi na spletnih straneh http://www.zarekom.org.

Ustanovitev komisije so med drugim že podprli parlament Črne gore, predsednika Srbije in Hrvaške, Evropska komisija, Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, pododbor za človekove pravice Evropskega parlamenta in odbor za evropske integracije srbskega parlamenta.