Četrtek, 25. 8. 2016, 19.20
7 let, 2 meseca
Miro Cerar ob polčasu mandata krepi svoje vrste
V vrhu Stranke modernega centra (SMC), največje vladne stranke, prihaja do pomembnih premikov. Kaj pomeni skorajšnja selitev generalnega sekretarja Erika Kopača v Cerarjev kabinet? In zakaj se je Miro Cerar na polovici svojega mandata odločil prevetriti svoj kabinet?
Generalni sekretar SMC Erik Kopač odhaja v kabinet predsednika vlade, kjer bo postal svetovalec za nacionalno varnost. Na tem položaju bo zamenjal Francija Povšeta. Kopača bo na položaju generalnega sekretarja SMC nasledil Jože Artnak, nekdanji član LDS in kandidat za župana v občini Šentjur pri Celju.
Kopač: Brez komentarja
O kadrovskih rošadah v vrhu kabineta Mira Cerarja in SMC se govori že več mesecev (več o tem). Informacijo, da se bo Kopač sredi septembra dokončno preselil v kabinet, nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Sam je včeraj ni želel komentirati.
V premierjevem kabinetu so nam še pred dvema tednoma na vprašanje o Kopačevem prihodu odgovorili, da "je o tem še prezgodaj govoriti, saj ni prišlo do nobene odločitve v tej smeri". Danes smo na kabinet naslovili več vprašanj. "O morebitnih kadrovskih spremembah v kabinetu predsednika vlade bo, kot običajno, javnost obveščena, če in ko bo do njih prišlo," so nam pojasnili v kabinetu.
Generalni sekretar SMC Erik Kopač, eden od ključnih operativcev stranke od njene ustanovitve spomladi 2014, odhaja v kabinet predsednika vlade, kjer bo postal svetovalec za nacionalno varnost.
Prihod Erika Kopača, enega od ključnih operativcev Cerarjeve stranke od njene ustanovitve spomladi 2014, ima več razsežnosti.
Krepitev osi Kopač – Kešeljević
Najprej, pričakovati je, da bo naveza Kopač – Aleksandar Kešeljević, ki še vedno velja za ključno os v SMC, s Kopačevim prihodom povečala svoj vpliv na predsednika vlade – in to tudi na račun svoje moči znotraj strankine baze.
Poročali smo že, da je Kešeljević, sekretar v kabinetu, zaposlenem za šest ur tedensko, v zadnjem letu dni večkrat prihajal v spor z drugače mislečimi prišepetovalci predsednika vlade. Najbolj z Antonom Papežem, ki velja za neformalnega prvega Cerarjevega svetovalca za področje gospodarstva. Njuno ključno bojišče je drugi tir Divača–Koper, kjer Papež zagovarja njegovo takojšnjo gradnjo, Kešeljević pa previdnejši pristop k financiranju projekta.
Dodatno težavo za Kešeljevića je pomenilo julijsko imenovanje Antona Žuniča, nekdanjega predsednika nadzornega sveta NLB in nesojenega kandidata za vodenje podjetja 2TDK, za državnega sekretarja v Cerarjevem kabinetu. Po naših podatkih Žunič pri več vprašanjih prav tako ni na isti "liniji" kot Kešeljević.
Aleksandar Kešeljević, sekretar v kabinetu, je v zadnjem letu dni večkrat prihajal v spor z drugače mislečimi prišepetovalci predsednika vlade. S prihodom Kopača bo svoj vpliv na Cerarja povečal.
V kabinetu predsednika vlade so poudarili, da je "nedavno imenovanje državnega sekretarja Antona Žuniča za področje financ dodaten odraz prioritete premierja glede nadaljnjega vodenja uravnoteženih javnih financ ter spodbujanja gospodarske rasti".
Se je Cerar odločil ubraniti Gašperšiča?
Prav vprašanje drugega tira bo septembra spet v središču političnih razprav. Državni zbor bo namreč odločal o interpelaciji zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Zaradi mešanih signalov iz vrst SD, DeSUS in nezadovoljstva dela poslancev SMC ob nedavnih protestih v Luki Koper je že več tednov mogoče slišati ugibanja, ali je Cerar Gašperšiča morda že pred interpelacijo pripravljen tudi žrtvovati.
Kadrovske rošade v njegovem kabinetu dajejo slutiti, da temu (še) ni tako. Obenem so viri v SMC včeraj odločno zanikali scenarije o Cerarjevem prostovoljnem umiku z oblasti ob polovici mandata, ki so ga v zadnjih tednih veliko omenjali nekateri lobistični krogi.
Je premier Cerar ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pripravljen žrtvovati že pred interpelacijo?
Gašperšič je sicer edina od treh tarč nezadovoljnih luških delavcev, ki je še ostala na položaju. Marko Jazbec je že v začetku julija odstopil s položaja predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). Kmalu zatem je isto storil tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.
Cerarjevo "pokritje" direktorja Sove
Kopačeva selitev časovno sovpada še z eno aktualno politično temo – s stanjem v Sovi. Dozdajšnji generalni sekretar SMC bo namreč v kabinetu zadolžen za področje nacionalne varnosti, ki zajema tudi Sovo.
Njen direktor Zoran Klemenčič se je v zadnjih tednih znašel na udaru številnih anonimk in očitkov. Že v začetku tedna je Cerar javno poudaril, da Klemenčič uživa njegovo zaupanje. Dodal je še, da so se v Sovi več let uveljavljale neprofesionalne, "nepotistične, klientelistične in nekatere druge nesprejemljive prakse".
Kopačevo imenovanje si je tako mogoče razlagati tudi kot Cerarjevo dodatno "pokritje" Klemenčiča in hkrati kot napoved sprememb znotraj Sove.
Direktor Sove Zoran Klemenčič se je v zadnjih tednih znašel na udaru številnih anonimk in očitkov. Premier Cerar ima sicer kljub temu še zaupanje vanj.
Kopačev naslednik brez politične teže
Kopač bo tudi sekretar sveta za nacionalno varnost, zaradi česar bo imel pomembno vlogo pri "upravljanju" morebitnega novega begunskega vala, napovedanega za jesen. To je mogoče razumeti tudi kot Cerarjevo posredno priznanje, da je bila vlada na prvi prihod beguncev slabo pripravljena, kar je bil v javnosti in opoziciji ključni očitek notranji ministrici Vesni Gjerkeš Žnidar.
Spet drugo vprašanje je, kako bo Kopačeva selitev vplivala na samo organizacijo stranke. Njegov, domnevno začasni naslednik Artnak namreč ne velja za osebo z veliko politično težo v stranki, ki se po nenadnem prevzemu oblasti v kadrovskem in organizacijskem smislu še vedno postavlja na noge. Hkrati odhod Francija Povšeta iz kabineta simbolizira dokončni "obračun" s kadri Vesne Arnšek, zdaj že nekdanje življenjske sopotnice Mira Cerarja.
6